Wp/isv/Pes
 | |
| Časovy interval | Plejstocen do nastoječego (14,200 lět tomu nazad) ▼ 0.0142–0 Ma |
|---|---|
| Status shranjenja | Odomašnjena životina |
| Naučna klasifikacija | |
| Domen | Eukaryota |
| Carstvo | Animalia |
| Tip | Chordata |
| Klasa | Mammalia |
| Red | Carnivora |
| Sěmejstvo | Canidae |
| Rod | Canis |
| Vid | C. familiaris |
| Binominalno ime | |
| Canis familiaris (Linnaeus, 1758)[1] | |
Pes ili takože domašnji pes (Canis familiaris ili Canis lupus familiaris) jest odomašnjeny potomok volkov, naležeči do rodiny psovyh, i prvy zvěr, ktory byl odomašnjeny lovcami-sbiračami prinajmenje 14.000 lět tomu nazad – ješče prěd razvojem zemjedělstva – ale može i davněje, ok. 25.000 lět tomu nazad. Vslěd dolgotrajnoj svezanosti s člověkom psi unikalnym sposobom prisposobili k njemu svoju fiziku i svoje povedenje. Oni, na priklad, umějut prěžiti s dietoju bogatoju v vugljehidraty, ktora drugym psovym byla by nedostatočna.
Prvopočetne rasy povstali glavno vslěd napora obsrědiny. V tečenju historije psi byli razvodženi i izbirani s obzirom na poželano povedenje, smyslne sposobnosti i fizične svojstva. Nyně istnujut sotky ras, ktore značno različajut se tělosloženjem, razměrami i kolorom srsti. Vsi psi imajut podobnu strukturu skeleta, ravnoliko kostij (s izključenjem hvosta), silne čeljusti i 42 zuby. Večinstvo ras imaje dobro razvite njuh, sluh i vid. V sravnjenju s člověkom psi imajut prěvozhodny njuh i sluh, ale ostrost jihnogo viděnja jest slabějša. Uže od mnogyh stolětij pes služi ljudam, na priklad pri lovjenju, strěženju terena, pasenju skota, teganju brěmen, pomaganju invalidnym i slěpym, a takože pomagaje policiji i vojsku. Jednakože pes prěd vsim jest mnogo ljubimy kako domašnji zvěr. Jegova věrnost i oddanost dělajut iz njego «najlěpšego prijatelja člověka».
Psi iz natury sut socialni, stadni zvěri, imajuči vrodženu sklonnost do funkcionovanja v grupah. Komunikacija medžu psami odbyvaje se posrědstvom zapahov, zvukov, izrazov obličja, poz i dviženij těla i členov. Harakterističnym povedenjem psov jest označanje svojej teritorije posrědstvom svojej moči, osoblivo kogda vhodet v novu obsrědinu. Jihno kognitivno napravjenje do člověka jest unikalno v carstvu životin. Vse vidy psov v principu sut obučime, mogut učiti se komunikovati s ljudami, reagovati na slovne nakazy, emocije i druge signaly. Ocěnjaje se, že na vsem světu živut 700 milionov do 1 miliarda psov, iz ktoryh okolo 20% žive v razvityh državah, a 75% v razvivajučih državah, glavno v formě odičelyh i uličnyh psov.
Gledite takože
[edit | edit source]- Odnošenja medžu kotami i psami
- Argos, lovečsky pes Odisseja v grečskoj mitologiji
Iztočnik
[edit | edit source]- ↑ Linnæus, Carl (1758). Systema naturæ per regna tria naturæ, secundum classes, ordines, genera, species, cum characteribus, differentiis, synonymis, locis. Tomus I (na latinskom) (10 izd.). Holmiæ (Stockholm): Laurentius Salvius. str. 38–40. Bylo arhivovano iz iztočnika 8 novembra 2012.
- Tutoj članok imaje prěvod iz članka «Hond» v Vikipediji na niderlandskom (spis avtorov; dozvoljenje CC BY-SA 4.0).