Organiacija sjedinjenyh narodov (OSN) jest organizacija držav, osnovana 24. oktobra 1945 goda za promociju medžunarodnogo surabotničestva. Ona byla založena da by zaměnila Ligu nacij poslě Vtoroj světovoj vojny i odvratila novy konflikt. Ako byla založena, OSN jest iměla 51 člena. Tutčas sut jih 193. Večinstvo nacij sut členami OSN i posylajut diplomatov v centralu za učestje v zasědanjah i rěšenje globalnyh děl.
Vslěd Prvoj světovoj vojny državy světa sut stvorili Ligu nacij. Organizacija byla městom, gde nacije mogli spokojno govoriti o svojih različnostah. Medžutym, něktore državy kako sut Němcija, Italija i Japonija ignorovali Ligu. Oni sut silili se rěšiti svoje problemy vojnoju. Členy Ligy nacij ne htěli sut idti na vojnu da by zaščiščati drugyh členov, tako že ona neuspěla. Za nedolgo uže načala se II. světova vojna.
Črěz seriju met, rezolucij i deklaracij Organizacija sjedinenyh narodov imaje red obvezkov, dějanij i cěljev kako, napriměr, ostanoviti i obratiti razširenje VIČ i dvigati se ko vseobčemu dostupu k srědstvam prevencije VIČ i uslugam lěčenja, opeky, i poddrživanja.
Jedin iz glavnyh směrov raboty OSN vključaje Cělje udržiteljnogo razvoja. Tute cělje, često nazyvane Globalnymi cěljami, byli prijate Generalnym sobranjem v 2015 lětu. Tute 17 cěljev sut ustanovjene vokrug zakončenja bědy i glada, dělanja ljudij vyše ravnymi i postupanja za obstanovjenje izměny klimata.[4] Agenciji OSN kako UNHCR, WFP, UNICEF, IOM i druge sut važne v podavanju humanitarnoj pomoči.
može izdavati neobvezne prěporučenja državam, ili prědloženja Sovětu bezopasnosti
rěšaje o propustu novyh členov, suglasno prědloženju Sověta bezopasnosti
prijmaje budžet
izbiraje nepostojannyh členov Sověta bezopasnosti i vsih členov Ekonomičnogo i socialnogo sověta po prědloženju Sověta bezopasnosti, Generalnogo sekretara OSN i 15 sudjev Medžunarodnogo suda.
poddrživaje druge organy UN administrativno, kako organizuje konferencije, piše reporty i studija i prigotovjaje plan budžeta
prědsědatelj, Generalny sekretar OSN, izbiraje se Generalnym sobranjem s petilětym mandatom i jest najvažnejšim prědstaviteljem OSN
razrěsaje spory medžu državami, ktore uznavajut jego jurisdikciju i iztvarjaje pravne mněnja
imaje 15 sudjev izbirajemyh Generalnym sobranjem na devet lět. Okazyvaje sudženja odnositeljnym večšinstvom
sudnymi stranami mogut byti jedino državy, ale ne medžunarodne organizacije ili ine subjekty medžunarodnogo prava (ne byti pomylěno s Medžunarodnym kriminalnym sudom)
odpovědaje za surabotu v ekonomičnom i socialnom poljah (vozvyšanje občih živobytnyh uslovij i rěšanje ekonomičnyh, socialnyh i zdravotničnyh problemov, pomaganja v dělah prav člověka, kultury, edukaciji i humanitarnoj pomoči)
vslěd tomu ustanovil mnogofunkcionalne i regionalne komisije
takože koordinuje surabotu s čislom specializovanyh agencij Organizaciji sjedinjenyh narodov
imaje 54 člena, izbirajemyh Generalnym sobranjem s poprěměnnym trilětym mandatom
byl prvonačelno stvorjeny za upravjenej kolonialnymi vlastnostami, ktore ranje byli mandatnymi teritorijami Ligi nacij
ne aktivny od 1994, po tom, ako poslědna pověrena teritorija, Namibija, dosegla nezavisnosti v 1990
Jestvujut specialne agencije Organizacije sjedinjenyh narodov. Oni sut nezavisne od od sekretariata OSN, imajuči vlastne budžet i členstvo.[6] Něktore iz njih sut starši než Organizacija sjedinjenyh narodov. Tut sut něktore od njih:
The United Nations also has funds and programmes. Unlike specialized agencies, these are reliant on voluntary contributions, or money that countries can choose whether or not to give to.[6]
↑Tittemore, Brian D. (1997). "Belligerents in blue helmets: applying international humanitarian law to United Nations peace operations". Stan. J. Int'l (33): 61.
↑"Home". United Nations Sustainable Development (na anglijskom). Data dostupa: 16 mareca 2023.
.svg)
