Wp/isv/Myroslav Skoryk
| Myroslav Myhajlovyč Skoryk Мирослав Михайлович Скорик | |
|---|---|
.jpg) | |
| Urodil se | 13 julija 1938 g., Ljviv, Poljska republika |
| Umrl | 1 junija 2020 g., Kyjev, Ukrajina |
| Obrazovanje | Ljvivska državna konservatorija im. Mykoly Lysenka, Moskovska državna konservatorija im. P.I. Čajkovskogo |
| Znajemy kako | Ukrajinsky kompozitor, muzikolog, pedagog |
Myroslav Myhajlovyč Skoryk (ukr.: Миросла́в Миха́йлович Ско́рик; Ljviv, 13 julija 1938 g. – Kyjev, 1 junija 2020 g.) byl ukrajinsky kompozitor, muzikolog i pedagog. Jegova muzika jest sučasna po stilju i sodrživaje stilistične črty ukrajinskyh narodnyh muzikalnyh tradicij.
Životopis
[edit | edit source]Myroslav Skoryk urodil se v Ljvovu (onogda v Poljskě), kde takože dobyl svoje prve muzikalne lekcije v muzikalnoj školě. V 1947 g. on, točno tako kako mnogo drugyh prědstaviteljev zapadnoukrajinskoj inteligencije, zajedno s roditeljami byl deportovany v Siberiju. Toliko poslě smrti Stalina sěmji byl dozvoljeny povrat v Ukrajinu. V lětah 1955–1960 on studioval v Ljvivskoj državnoj konservatoriji im. Mykoly Lysenka u profesorov Stanislava Ljudkevyča (muzikalnu teoriju), Romana Simovyča i Adama Soltysa (kompoziciju). V lětah 1960–1963 on prodolžal svoju studiju v Moskovskoj državnoj konservatoriji im. P.I. Čajkovskogo u Dmitrija Kabalevskogo.
Poslě sovršenja svojih studij v 1963 g. Skoryk najprvo učil muzikalnu teoriju i kompoziciju v Ljvivskoj konservatoriji, a od 1966 g. takože v Kyjevskoj državnoj konservatoriji. V 1971 g. on stal docent, a v 1985 g. profesor. Srěd jegovyh studentov nahodet se mnogi uspěšni kompozitori, napr. Jevhen Stankovyč, Ivan Karabyc i Osvaldas Balakauskas. V 1968 g. Skoryk takože stal sekretar Ukrajinskogo Sveza kompozitorov, a v 1988 g. takože glava ljvivskogo odděla tojže organizacije. Od 2006 do 2010 g. on byl suprědsědatelj Nacionalnogo sveza kompozitorov Ukrajiny, zajedno s Jevhenom Stankovyčem. V lětah 2011–2016 byl artističny rukovoditelj Kyjevskoj opery. V dnju 1 junija 2020 Skoryk umrl v Kyjevu. On jest pogrebeny na Lyčakivskom grobišču v Ljvovu.[1]
On byl nagradženy, medžu inymi, prestižnoju Nacionalnoju premijeju Ukrajiny im. Tarasa Ševčenka (v 1987 g.) i zvanjem Narodnogo artista Ukrajinskoj SSR (v 1988 g.). V septembru 2020, oblastny sovět Ljvivskoj oblasti prěimenovala Ljvivsku nacionalnu filharmoniju imenem Myroslava Skoryka.[2] V 2021 g. prezident Volodymyr Zelenskyj posmrtno nadal jemu zvanje «Narodnoj legendy Ukrajiny».[3]
Skorykovo muzikalno tvorčestvo jest nadobyčajno mnogobarvno: on napisal opery, balet, rekviem, koncert za orkestr («Karpatsky koncert»), tri koncerty za fortepiano s orkestrom, dva koncerty za skripku s orkestrom, koncert za violončelo s orkestrom, tvory za različne ansambly, za fortepiano solo i pěsnje. On takože obrabotal tvory iz muzikalnoj prošedšesti Ukrajiny i napisal muziku za ok. 40 filmov, a takože džaz i popularnu muziku. Jegov stilj jednočasno jest moderny, izraziteljny i igrivy. Skorykova muzika jest gluboko zakoreněla v ukrajinskom folkloru, osoblivo folkloru Karpatov, ale takože ne izběgaje vlivov salonnoj muziky, pop-muziky i džaza. Tvorčestvo kompozitora možno razděliti na několiko periodov: rannji (1955–1964), neofolklorny (1965–1972), neoklasičny (1973–1978), neoromantičny (1983-1985), polistilističny (1986–1998), postmoderny.[4] Skorykove tvory izpolnjajut se po vsem světu, kako v Ukrajině, tako i v drugyh byvših sovětskyh republikah i na Zapadu, pri čem sam Skoryk često izstupal kako dirigent ili pianist.
Kromě kompozitora i izpolnjajučego muzikanta, Skoryk takože byl vidny muzikolog.
Skoryk byl oženjeny dvukratno. Prva jegova žena byla Larysa Skoryk, znatna arhitektka i politična aktivistka, veduči člen Narodnogo dviženja Ukrajiny «Ruh» i člen Vrhovnoj rady Ukrajiny. Vtora žena: Adriana.[5]
Iztočniky
[edit | edit source]- ↑ "У Львові поховали композитора Мирослава Скорика" (na ukrajinskom). Укрінформ. 5 junija 2020. Bylo arhivovano iz iztočnika 3 junija 2021. Data dostupa: 16 maja 2025.
- ↑ "Львівська облрада присвоїла ім'я Мирослава Скорика Львівській національній філармонії". Львівська обласна рада (na ukrajinskom). 29 septembra 2020. Data dostupa: 16 maja 2025.
- ↑ "Про нагородження відзнакою Президента України "Національна легенда України"" (na ukrajinskom). 21 avgusta 2021.
- ↑ "Скорик Мирослав Михайлович". uk.wikipedia.org (na ukrajinskom). Data dostupa: 16 maja 2025.
- ↑ Запотічна-Ванчосович. "Мирослав Скорик: «Працюю, як заведений»". Високий замок (na ukrajinskom). Bylo arhivovano iz iztočnika 30 junija 2019. Data dostupa: 16 maja 2025.
Vněšnje linky
[edit | edit source]- "Скорик Мирослав Михайлович". Composers Ukraine (na ukrajinskom).
- Жулинський, М.Г., red. (2015). "Скорик Мирослав Михайлович". Шевченківська енциклопедія (na ukrajinskom). 5. Київ: Інститут літератури ім. Т.Г. Шевченка. str. 797–798.
- "Skoryk, Myroslav". Internet Encyclopedia of Ukraine (na anglijskom).
- "Myroslav Skoryk (1938–2020)". Classical Music Archive (na anglijskom).
- "Скорик Мирослав Михайлович (13.07.1938 – 01.06.2020)". Герої України (na ukrajinskom). Bylo arhivovano iz iztočnika 1 mareca 2022.
- "Myroslav Skoryk". Dumamusic.com (na anglijskom). Bylo arhivovano iz iztočnika 23 oktobra 2008.
- "Myroslav Skoryk, composer" (na anglijskom). Bylo arhivovano iz iztočnika 27 oktobra 2004.
- "Мирослав Скорик, композитор" (na ukrajinskom). Bylo arhivovano iz iztočnika 7 januara 2005.