Jump to content

Wp/isv/Mitragyna speciosa

From Wikimedia Incubator
< Wp | isv
Wp > isv > Mitragyna speciosa
Mitragyna speciosa

Listy i cvěty M. speciosa
Status shranjenja

Najmenje ogrožena (IUCN 3.1)[1]
Naučna klasifikacija
Carstvo: Plantae
Klada: Tracheophytes
Klada: Angiosperms
Klada: Eudicots
Klada: Asterids
Red: Gentianales
Sěmejstvo: Rubiaceae
Rod: Mitragyna
Vid: M. speciosa
Binominalno ime
Mitragyna speciosa
(Korth.) Havil.
Sinonimy[2]
  • Nauclea korthalsii Steud. nom. inval.
  • Nauclea luzoniensis Blanco
  • Nauclea speciosa (Korth.) Miq.
  • Stephegyne speciosa Korth.

Mitragyna speciosa jest tropična věčnozelena rastlina sěmejstva Rubiaceae, urodžena v južnoiztočnoj Aziji[3]. Ona jest domorodna rastlina v Kambodži, Tajlandu, Indoneziji, Malajziji, Mjanmě i Papua Novoj Gvineji,[4] kde jejne temno-zelene, blěskavite listy, znane kak kratom, sut upotrěbjene v travolěčiteljstvu od prinajmenje 19-go stolětja[5]. Tradicijno jih upotrěbjajut žuvanjem, dymjenjem ili kak čaj[6]. Kratom imaje opiojdnopodobne svojstva i něktore stimulujuče efekty[7][8].

Efektivnost i bezpečnost kratoma sut nejasne[9]. V 2019, amerikanska FDA (ang.: Food and Drug Administration) objavila, že ne jestvujut dokazy bezopasnosti ili efektivnosti kratoma za lěčenje kakyh-libo hvorob[10]. Kratomom posluživajut se za lěčenje hroničnogo bolja, za lěčenje simptomov abstinencije od opiojdov ili v rekreacijnyh cěljah[4][11]. Tutčasno prohodet studiovanja jegovyh možlivyh antipsihotičnyh i antidepresantnyh svojstv[12][13]. Kratom sodrživaje vyše petdeseti alkalojdov, osnovno sodržanje prihodi se na mitraginin i 7-hidroksimitraginin, koje dějut kak čestične agonisty μ-opiojdnyh receptorov so složenymi, specifičnymi za oddělnyh receptorov efektami i dodatnymi vzajemodějstvami v različnyh nevronnyh putah.

Suglasno povědanjam koristnikov, spotrěbjenje kratoma v različnyh dozah[11] izzyva povyšenje dbateljnosti, tělesnoj energije, govorlivosti, sociabelnosti, sedacije, izměnam v emocionalnom nastroju i oblegčenju bolja. Dějstvo kratoma obyčno počinaje se po 5-10 minutam i prodolžaje se od 2 do 5 časin[4]. Razprostranjene bočne efekty vključajut utratu apetita, erektilnu disfunkciju, zapor, mlost[14]. Vyše težke bočne efekty mogut vključati gnetenje dyhanja (respiratornu depresiju), napadok, psihozu[4][7][15][16], uskorjeno srdcebitje i povyšenje arterialnogo pritiska, problemy so snom i hepoporanjenja (škoda pečenji, jetram)[4][17][18][19]. Pri regularnom spotrěbjenju je rizik razvoja zavisnosti[8][11]ː prěstavanje spotrěbjenja može izzyvati simptomy odvykanja. Seriozna toksičnost je redka i obyčno projavjaje se pri vysokyh dozah ili pri spotrěbjenju kratoma s inymi substancijami[4][11]. Nevelika kolikost smrteljnyh slučajev byla najčestěje vsego svezana so směšanjem kratoma s inymi substancijami.[14]

Po stanju na 2018 rok, kratom je kontrolujema substancija v šestnadseti državah[7]. Něktore državy, kak sut Indonezija i Tajland, nedavno prišli do regulovanogo legalnogo proizvodstva v lěčebnyh cěljah.

Spis literatury

[edit | edit source]
  1. ↑ "Mitragyna speciosa". IUCN Red List of Threatened Species. 2021 e.T192376330A192376332. IUCN SSC Global Tree Specialist Group & Botanic Gardens Conservation International. 2021. doi:10.2305/IUCN.UK.2021-1.RLTS.T192376330A192376332.en. Retrieved 6 March 2022.
  2. ↑ "Mitragyna speciosa (Korth.) Havil. is an accepted name". theplantlist.org. Retrieved 2013-12-26.
  3. ↑ "Mitragyna speciosa". Germplasm Resources Information Network. Agricultural Research Service, United States Department of Agriculture.
  4. 1 2 3 4 5 6 Rech MA, Donahey E, Cappiello Dziedzic JM, et al. (February 2015). "New drugs of abuse". Pharmacotherapy. 35 (2): 189–97. doi:10.1002/phar.1522. PMID 25471045. S2CID 206358469.
  5. ↑ Hassan Z, Muzaimi M, Navaratnam V, et al. (2013). "From Kratom to mitragynine and its derivatives: Physiological and behavioural effects related to use, abuse, and addiction". Neurosci Biobehav Rev. 37 (2): 138–151. doi:10.1016/j.neubiorev.2012.11.012. ISSN 0149-7634. PMID 23206666. S2CID 8463133.
  6. ↑ Advokat CD, Comaty JE, Julien RM (2019). Julien's Primer of Drug Action: a comprehensive guide to the actions, uses, and side effects of psychoactive drugs (14th ed.). New York: Worth Publishers. p. 570. ISBN 978-1-319-20054-1.
  7. 1 2 3 Gottlieb S (6 February 2018). "Statement from FDA Commissioner Scott Gottlieb, M.D., on the agency's scientific evidence on the presence of opioid compounds in kratom, underscoring its potential for abuse". FDA.gov. US Food and Drug Administration. Archived from the original on February 6, 2018. Retrieved 6 February 2018.
  8. 1 2 Cinosi E, Martinotti G, Simonato P, et al. (2015). "Following 'the Roots' of Kratom (Mitragyna speciosa): The Evolution of an Enhancer from a Traditional Use to Increase Work and Productivity in Southeast Asia to a Recreational Psychoactive Drug in Western Countries". BioMed Research International. 2015: 1–11. doi:10.1155/2015/968786. PMC 4657101. PMID 26640804.
  9. ↑ White CM (2018). "Pharmacologic and clinical assessment of kratom". Am J Health Syst Pharm (Review). 75 (5): 261–267. doi:10.2146/ajhp161035. PMID 29255059.
  10. ↑ "FDA and kratom". US Food and Drug Administration. 3 April 2019. Retrieved 8 August 2019.
  11. 1 2 3 4 Warner ML, Kaufman NC, Grundmann O (2016). "The pharmacology and toxicology of kratom: from traditional herb to drug of abuse". Int. J. Legal Med. (Review). 130 (1): 127–38. doi:10.1007/s00414-015-1279-y. PMID 26511390. S2CID 2009878.
  12. ↑ Johnson LE, Balyan L, Magdalany A, et al. (2020-06-29). "The Potential for Kratom as an Antidepressant and Antipsychotic". The Yale Journal of Biology and Medicine. 93 (2): 283–289. ISSN 0044-0086. PMC 7309668. PMID 32607089.
  13. ↑ Taylor Levine M, Gao J, Satyanarayanan SK, et al. (2020). "S-adenosyl-l-methionine (SAMe), cannabidiol (CBD), and kratom in psychiatric disorders: Clinical and mechanistic considerations". Brain, Behavior, and Immunity. 85: 152–161. doi:10.1016/j.bbi.2019.07.013. ISSN 1090-2139. PMID 31301401. S2CID 195848995.
  14. 1 2 Corkery JM, Streete P, Claridge H, Goodair C, Papanti D, Orsolini L, Schifano F, Sikka K, Körber S, Hendricks A (2019). "Characteristics of deaths associated with kratom use". J. Psychopharmacol. (Oxford) (Review). 33 (9): 1102–1123. doi:10.1177/0269881119862530. hdl:2299/21622. PMID 31429622. S2CID 201095094.
  15. ↑ "Kratom (Mitragyna speciosa Korth)" (PDF). usdoj.gov. Drug Enforcement Administration, US Department of Justice. January 2013. Archived from the original (PDF) on 11 June 2016.
  16. ↑ Marx, John, Walls, Ron, Hockberger, Robert (2014). "Chapter 156: Hallucinogens". Rosen's emergency medicine: concepts and clinical practice (8th ed.). London: Elsevier Health Sciences. pp. 2015–23. ISBN 978-1-4557-4987-4.}}
  17. ↑ Schimmel J, Dart RC (February 2020). "Kratom (Mitragyna speciosa) Liver Injury: A Comprehensive Review". Drugs. 80 (3): 263–283. doi:10.1007/s40265-019-01242-6. PMID 31919755. S2CID 210088143.
  18. ↑ "Kratom". livertox.nih.gov. National Library of Medicine, US National Institutes of Health. 3 April 2020.
  19. ↑ Anwar M, Law R, Schier J (2016-01-01). "Notes from the Field: Kratom (Mitragyna speciosa) Exposures Reported to Poison Centers – United States, 2010–2015". Morbidity and Mortality Weekly Report. 65 (29): 748–49. doi:10.15585/mmwr.mm6529a4. ISSN 0149-2195. PMID 27466822.

Vněšnje linky

[edit | edit source]

Retrieved from "https://incubator.wikimedia.org/w/index.php?title=Wp/isv/Mitragyna_speciosa&oldid=7021574"