Wp/isv/Migelj de Servantes
Migelj de Servantes (špan.: Miguel de Cervantes Saavedra, izgovor: [miˈɣel de θeɾˈβantes saaˈβeðɾa]; 29 devetogo měseca 1547 (prědpoložno) – 22 četvrtogo měseca 1616 N.E.) byl špansky pisatelj, poet, dramaturg i vojak. Mysli se kako največši pisatelj na španskom jezyku i jedin iz najvidnějših romanistov vsego světa. Najvyše znany po jegovomu romanu "Don Kihot", tvorby, ktora mysli se kako prvy moderny roman. Tutoj roman mnogi znameniti avtori nazyvajut "najlěpšeju knigoju vsih časov" i "najlěpšim i najvyše centralnym trudom v světovoj literaturě".
Značimu čest života on je provedl v relativnoj bědě i bezznamenitym, vslěd togo mnoge iz jego rannjih trudov byli utračene. Bez ogleda na to, jego vliv i literaturny vklad sut odražene v tom faktu, že špansky jezyk često imenujut "jezykom Servantesa".
V 1569 roku, Servantes byl iznudženy ostaviti Španiju i prěseliti se v Rim, kde on je rabotal v domu u kardinala. V 1570 roku, on je vstupil v službu v pěhotny polk Španskoj Floty i byl silno poranjeny v Bitvě pri Lepanto v desetom měsecu 1571 lěta i je utratil sposobnost koristati lěvu ruku i dlanj. On je služil kako vojin do 1575 lěta, kogda on byl zanevoljeny berberskymi piratami, poslě peti lět nevolji jego byl izkupleny i on je vratil se v Madrid.
Jego prvy značimy roman, nazvany La Galatea byl opublikovany v 1585 godu, ale sam Servantes je prodolžal pracovati kako zakupovatelny agent, a poslě kako vladny sbiratel dankov. Prva Čest Dona Kihota byla opublikovana v 1605 lětu, a vtora v 1615 roku. Druge značime trudy vklučajut Novelas ejemplares; dolgu poemu Viaje del Parnaso, a takože Ocho comedias y ocho entremeses. Roman Los trabajos de Persiles y Sigismunda byl opublikovany posmrtno v 1616.
Grot Medrano (takože znana kako Kasa-de-Medrano) v Argamasijě-de-Alba, znana od početka XVII stolětja, suglasno pověrjam grada byla temniceju Servantesa i městom, kde on je počal pisati Don Quixote.
Biografija
[edit | edit source]Bez obriza na jego vlsědnu znamenitost, mnoge detalje žitja Servantesa ostavajut se nejasnymi, vlkučajuči jego ime, pozadje i vněšny oblik. On je podpisyval svoje ime kako "Cerbantes", ale pečatniki sut koristali "Cervantes", čto i stane obyčnym napisanjem. V pozdnom žitje Servantes koristal "Saavedra", ime od dalekogo prědka, něž vyše obyčno prězime "Cortinas", kako sut zvali jego mati. Historik Luse Lopez-Baralt je prědpoložil, že "Saavedra" proizhodi iz jednogo iz Arabskyh dialektov i znači "jednorukyj", kako referencija k jego prězvišču v nevoljě. Jednako že, daljnějše lingvistične i historične dokazy ostavajut se spornymi.
Ješče jendoju oblastju spora javjaje se jego religiozno proizhodženje. Jest predpoloženje, že ne toliko otec Servantesa, ale i jego mati sut mogli byti novymi hristijanami. Kako piše Entoni Kaskardi: "Ačekoli jego rodina je mogla imati někake pretenziji na dvorjanstvo, oni često sut okazyvali se v finansovyh trudnostjah. Vyše togo, oni sut mogli byti converso po proizhodženju, to jest obračanymi v katolicizm jevrejami. V Španiji tyh lět to je označalo žiti pod oblakami oficialnyh podzrěnij i spoločnoj nedověry, imajuči mnogo vyše ograničene možlivosti, čem te, ktory sut imali členy kasty 'staryh hristijanov'." Jednako, soglasno slovam Čarlza D. Presberga, ne je široko razprostraneno mněnje, že by Servantes byl converso. Kubinsky pisatelj Roberto Ečevarrija utvrždaje, že ideji ob converso proizhodženju Servatesa osnovane na klatkyh dokazah, a imenno na odsutstve u Servantesa socialnogo i finansovogo progresa, čto bylo obyčnym javjenjem za špancev tyh lět, nezavisno od jih proizhodženja.