Wp/isv/Metalurgija

Metalurgija (davnogreč.: μεταλλουργέω – dobyvanje rudy, obrabotyvanje metalov) je větva tehnologije i materialovědenja, izučauča fizično i himično povědenje metaličnyh elementov i jih směsov, nazyvanyh stopjenjami.^[1]

Metalurgija jest industrija so složenoju strukturoju, ktora sjedinjaje izučenje, dobytje i obogačovanje rud i proizvodstvo različnyh vidov metalov i metaličnyh iztvorov. V produkčno-tehnologičnom odnošenju, metalurgija razděljaje se na železnu (črnu) i neželeznu. Proizvodime metaly sut zakladom na razvoj metaloobrabatyvanja, mašinostrojenja, i postavenja. Železna metalurgija vključaje dobyvanje i obogačovanje rud črnyh metalov: železnyh, manganovyh i hromovyh, i takože proizvodstvo železnoj litiny, stalji i valcovanyh produktov. Neželezna metalurgija obsegaje dobyvanje, obogačovanje rud i proizvodstvo neželeznyh metalov. Glavne koristane suroviny sut mědene i olovno-cinkove rudy.

Etimologija

Sloveso metalurgija proishodi iz alhimije (1593), vo ktoroj je označalo izvlěkanje metalov iz mineralov. V tutom značenju ona jest znajema i do lěta 1797 v Britanckoj Enciklopediji ^[2]. V koncu 19-go stolětja značenje termina bylo razšireno i stalo opisyvati vyše občo naučno izslědovanje metalov, stopjenjev i svezanyh s nimi procesov^[2]. Korenj slova imaje grečsko proizhodženje, μεταλλουργός „rabota s metalom“, od μέταλλον „metal“ + ἔργον „rabota“.

Historija

Zlatna ozdoba na glavu iz Feb, Grecija, 750 – 700 lěta prěd našeju eroju

Prve dokazy razvoja metalurgije, datovane 5 – 6 tysečlětjem prěd našeju eroju^[3], byli sut najdeny v arheologičnyh razkopanjah v Majdanpeku, Jarmovacu i Pločniku v Srbije. Tomu svědkuje i mědena sěkyra od 5500 lěta před n.e., odnoseča se ko kulturě Vinča^[4]. Druge slědy davnoj formy metalurgije sut odkryte od 3-go tysečlětja prěd n.e. v različnyh městah kako sut Palmela (Portugalija), Kortes de Navara (Španija) i Stounhendž (Velika Britanija). Bez obzora na tute nahodky, kako to često byvaje pri izučenju ostankov od prědhistoričnyh časov, jih datovanje ne može byti provědeno točno, i jest možlivo, že nove odkrytja budut izměnjati tuto prědstavjenje.

Srěbro, měd, cin i železo mogut byti samorodne, čto dozvoljaje jih ograničeno priměnjenje v metalurgije v ranjih kulturah. Dalši etap metalurgije svezuje se s odkrytjem izvlěčenja mědi i cina črěz nagrěvanje kamenjev i kombinovanje tutyh dvoh metalov, ktore iztvarjaut stopjenje, koje bylo nazyvano bronza. Tuta tehnologija jest datovana 3500 lětom prěd n.e. i uvažaje se načalom bronzovoj doby.

Dobyvanje železnoj rudy i prěrabotyvanje jej v godnu za tehnologično obrabotanje formu jest mnogo trudny proces. Toj jest vědeny od hetov okolo 1200 l. prěd n.e. i od něgo odčityvaje se načalo železnoj doby. Tajna izvlěčenja železa iz rudy i jego obrabotki okazala se ključovym faktorom uspěha filimstimljanov^[5]^[6].

V historičnom aspektu črna metalurgija razvivaje se na pozdnějšem etapu ljudskogo razvoja i može byti najdena v velikom množstvu raznorodnyh kultur i civilizacij minulosti. Take sut antične i srědnjevěčne carstva i imperije Blizkogo istoka, Persije, Davnogo Egipta, Nubije, Maloj Azije, nigerijskoj kultury Nok, Kartagena, Davnoj Grecije i Davnogo Rima, davnyh Kitaje, Indije, Japonije i mnogyh drugyh. Mnogo izkoristanij, praksy, kako i strojov, svezanyh s metalurgičnymi procesami ili učestvujučih v nih, byli izraběne v Davnom Kitaju. Takymi sut byli implementacija vysokyh pečij, železnoj litiny, hidravličnyh kovaljnyh mlatov i vějučih měhov s dvojnym dějstvom ^[7]^[8].

V 16-m stolětju Georg Agrikola (Georg Agricola) v knigě De re metallica vprvo davaje sistematično opisanje rudnyh mineralov i osnov metalurgičnyh procesov toj doby. Jego kniga stala glavnym priručnikom na prinajmenje 2 stolětja, a Agrikola byl narečeny „otcom metalurgije“.^[9]

Stvary metalurgije

Metalurgija razděljaje se na železnu (černu) i neželeznu. Černa metalurgija vključaje dobytje i obogačovanje črnyh metalov, proizvodstvo litiny, staljev i železnyh stopjenjev. K nej odnoset se i iztvorjenje valcovanyh produktov, staljovyh, litinovyh i ostatnyh iztvorov iz črnyh metalov. Neželezna metalurgija vključaje dobytje, obogačovanje rud i izrabenje neželeznyh metalov i jih stopjenij.

Metaly, ktore odnoset se k črne metalurgije, sut železo, hrom i mangan. Vse ostatne metaly sběgajut se k neželeznoj metalurgije. Vzglědom k fizičnym svojstvam i prěznačenju, neželezne metaly byvajut težke (měd, olovo, cink, cin, nikel) i legke (aluminij, titan, magnezij).

Stopjenja

Najrazprostranjene metaly, koristane za inženernyh cěljev, sut aluminij, hrom, měd, železo, magnezij, nikel, titan, cink i kremnij. Tute metaly upotrěbjajut se najčesteje v formě stopjenij (kromě kremnija). Osoblivo veliko vnimanja uděljaje se sistemě stopjenij železo-vuglerod, vključajučej stalje i železne litiny. Vuglerodne stalje (ktore vključajut toliko železo i vuglerod) koristajut se v nizkokoštovnyh prěznačenjah, kde jest trěba iměti vysoku krěpkost, ale kde těžkost i korozija ne imějut važno značenje.

Nerdžavejuča stalj, galvanizovana stalj, nikelove, titanove ili mědne stopjenja upotrěbjajut se tam, gde odpornost na koroziju jest važna. Aluminijeve i magnezijeve stopjenja sut izkoristane često kogda jest potrěba na legke i silne elementy (napriklad, v avtopromyslu).

Měd-nikelove stopjenja upotrěbjajut se v vysoko korozivnyh srědah i za nemagnitne priměnenja. Železo-mangan-hromove stopjenja takože koristajut v nemagnitnyh priměnenjah (napriměr, nevertikalno vrtěnje). Superstopjenja, osnovane na nikelu, upotrěbjajut se za vysokotemperaturne priměnenja (napriměr, gazove turbiny, turbokompresory i teploobměnniky). Za izključiteljno vysoke temperatury koristajut monokristalne stopjenja. V modernoj elektronikě monokristaličny kremnij vysokoj čistoty imaje ključovo značenje za iztvorenje MOSFET-tranzistorov i integralnyh čipov.

Referencije

↑ "Металлургия" (na russkom). Словарь научных терминов. Bylo arhivovano iz iztočnika 24 avgusta 2011. Data dostupa: 10 dekembra 2010.
1 2 Oxford English Dictionary, posěčeno 29/01/2011
↑ H.I. Haiko, V.S. Biletskyi. First metals discovery and development the sacral component phenomenon. // Theoretical and Practical Solutions of Mineral Resources Mining // A Balkema Book, London, 2015, р. 227 – 233.
↑ Neolithic Vinca was a metallurgical culture Stonepages from news sources November 2007
↑ W. Keller (1963) The Bible as History page 156 ISBN 0-340-00312-X
↑ B. W. Anderson (1975) The Living World of the Old Testament page 154 ISBN 0-582-48598-3
↑ R. F. Tylecote (1992) A History of Metallurgy ISBN 0-901462-88-8
↑ Temple, Robert K.G. (2007). The Genius of China: 3000 Years of Science, Discovery, and Invention (3rd edition). London: André Deutsch. pp. 44 – 56. ISBN 978-0-233-00202-6.
↑ Karl Alfred von Zittel (1901) History of Geology and Palaeontology page 15

Tutoj članok imaje prěvod iz članka «Металургия» v Vikipediji na bulgarskom (spis avtorov; dozvoljeńje CC BY-SA 4.0).

[C-1] "Металлургия" (na russkom). Словарь научных терминов. Bylo arhivovano iz iztočnika 24 avgusta 2011. Data dostupa: 10 dekembra 2010.

[OED-2] 1 2 Oxford English Dictionary, posěčeno 29/01/2011

[3] H.I. Haiko, V.S. Biletskyi. First metals discovery and development the sacral component phenomenon. // Theoretical and Practical Solutions of Mineral Resources Mining // A Balkema Book, London, 2015, р. 227 – 233.

[4] Neolithic Vinca was a metallurgical culture Stonepages from news sources November 2007

[keller-5] W. Keller (1963) The Bible as History page 156 ISBN 0-340-00312-X

[6] B. W. Anderson (1975) The Living World of the Old Testament page 154 ISBN 0-582-48598-3

[7] R. F. Tylecote (1992) A History of Metallurgy ISBN 0-901462-88-8

[temple-r-8] Temple, Robert K.G. (2007). The Genius of China: 3000 Years of Science, Discovery, and Invention (3rd edition). London: André Deutsch. pp. 44 – 56. ISBN 978-0-233-00202-6.

[9] Karl Alfred von Zittel (1901) History of Geology and Palaeontology page 15

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

[8]

[9]