Wp/isv/Metal

Železo, na snimku vo formě fragmentov i kuba s objemom 1 cm³, kako priměr hemičnogo elementa, koj jest metal

Metalova podlivnica, izraběna iz nerdžavejučej stalji – stopenja, složenogo glavno iz železa, vugleroda i hroma

Metaly (grc. μέταλλον, „ruda, metal“) jest grupa substancij, ktore v čistoj formě imajut blěskivu povrhnost i relativno dobro vodet električnost i teplo. Obyčajno oni sut plastičnymi (mogut byti valjcevany v tonke listy) i kovnymi (mogut byti formovany v těla). K metalam odnoset se hemične elementy kako napriklad železo, stopenja kako napriklad nerdžavejuča stalj ili něktore molekularne sjedinenja, imajuče svojostva podobne metalam.

V naukě nema tvrdoj definiciji za metaly, i granica medžu metalami, nemetalami i metaloidami variuje se v něktore měrě v različnyh interpretacijah. V hemiji obyčajno myslet metalami od 95 do 118 elementov v periodičnoj sistemě – najčesto se prijimaje, že oni sut položene vlěvo i pod diagonaljnoj linijeju od bora do polonija (vpravo i nad nej načinajut se nemetaly, a po samoj granice sut položene metaloidy). V kristaličnoj rešetkě metalov každy atom jest okružen maksimalno dopustimym čislom atomov, medžu ktorymi valentne elektrony dvižet se svobodno, to jest tako nazyvany elektronovy gaz.

Vo fizikě metalami nazyvajut vse substanciji, koje vodet električnost pri temperature absolutnoj nuly. V tutom smyslu mnogo nemetaličnyh substancij mogut se prěměnjati v metalične pri vysokom pritisku. Napriměr, nemetal jod postupno se prětvorjaje v metal pri pritisku medžu 40 i 170 tyseč atmosfer. Obratno, něktore metalične substanciji mogut se transformovati v nemetaly, tako natrij se stavaje nemetalom pod pritiskom ne menje 2 milionov atmosfer.

V astrofizikě termin „metal“ imaje ješče širše značenje i objemaje vse hemične elementy v zvězdě, ktore sut vyše težke, než dva najlegkyh – vodorod i helij. V tutom značenju, prve četyri metaly, stvarjauče se v zvězdnom jadru črěz nukleosintez, sut vuglerod, azot, kyslorod i neon, ktore sut v hemiji strogo nemetaičnymi. Dlja astrofizikov metaličnost danogo astronomičnogo objekta jest poděl v jego sostavu najtežkyh hemičnyh elementov.

Metaly kako hemične elementy sostavjaut 25% zemne kory i sut pritomne v mnogih stranah sučasnogo žitja. Na Zemje metaly strěčajut se najčesto v formě rudy, najčestěje oksidov, sulfidov i karbonatov, iz kojih čisty metal izvlěkaje se putom redukciji pri vysokoj temperaturě. Krěpost i tvrdost něktoryh metalov jest privedla k ih čestomu upotrěbjenju v postavjenju, v transportnyh srědstvah, mnogyh bytovyh priborah, orudjah, trubah. Blagorodne metaly v prošlom koristali se dlja iztvorjenja monet, v sučasnoj době monetne stopenja vključajut najmenje 23 hemičnyh elementov. Okolo 3% človečskogo organizma jest sostaveno iz metalov.

Uvažaje se, že historija rafinirovanyh metalov načinaje se s upotěbjenjem mědi priblizno 11 tyseč lět tomu. Zlato, srěbro, železo (kako meteoritno železo), cin, mesing (latunj) takože se koristali prěd prvym znajemym pojavjanjem bronzy v 5 tysečelětju do našej ery. Pozdněje se začinaje produkcija prvyh rannjih form stalji, odkrytje natrija kako prvogo legkogo metala v 1809 godu, razvoj sovrěmennyh legirovanyh staljej, i od srědiny 20-go věka razvoj složnyh i ulučšenyh stopenij.

• Tutoj članok imaje prěvod iz članka «Метал» v Vikipediji na bulgarskom (spis avtorov; dozvoljenje CC BY-SA 4.0).