Wp/isv/Martin Ljuter
| něm.: Martin Luther | |
.jpg) | |
| Obča informacija | |
|---|---|
| Urodil se | 10 novembra 1483 Luterštadt-Ajsleben, Saksonija |
| Umrěl | 18 fevruara 1546 Luterštadt-Ajsleben, Saksonija |
Martin Ljuter (něm.: Martin Luther, monašsko ime jest bylo Avgustin) jest byl němečsky bogoslovec, byly avgustinec, započinatelj Reformacije, prěkladatelj Biblije, tvoritelj protestantizma (ime Ljutera nese jedna iz najstaryh větv — ljuteranstvo).
Prěklad Biblije Ljuterom jest izdělal ju vyše dostupnoju za obyčnyh hristijan. On jest pomogl javjenju literaturnogo němečskogo jezyka, a takož prěkladov na ine jezyky Evropy.
Biografija
Martin Ljuter jest rodil se v sěmji Hansa i Margarety Ljuterov. Poslě jego rodženja oni sut prěselili se v Mansfeljd, kde otec jest stal imučim buržua.
V 1501. g. jest vstupil v Erfurtsky universitet. V 1505. jest polučil stupenj magistra "7 svobodnyh umětnostij" i počel učiti se pravu, ale ostavil i vošel v avgustinsky monastyr. V 1506 jest stal monahom, a v 1507 stal duhovnikom.
V 1508. g. počel učiti v Vitenbergskom universitetu, a takož uciti se za polučenja stupnja doktora bogoslovja, ktoru polučil v 1512. V 1515-19. gg. sformoval osnovy svojih pogledov.
18. oktobra 1517. g. Lev X jest izpustil bulu o prodaži indulgencij. Poslě togo Ljuter 31. oktobra pověsil na dverah Zamkovoj crkvi (Crkvi vsih svetyh) v Vitenbergu znajeme 95 tez s kritikoju česti položenij katoličstva (tuta verzija jest osparjajema čestju izslědovateljev). Takož tezy sut byli priložene k pismu k Albrehtu Brandenburgskomu (něm.: Albrecht von Brandenburg), arhiepiskopu majnčskomu (něm.: Meinz), ktory zaimal se sborom indulgencij. Rabota Ljutera razprostranila se i stala znajemoj vo Franciji, Angliji i Italiji už v 1519.
15. junija 1520. Lev X buloju "Exsurge Domine" ostrěgl Ljutera ob ekskomunikacije, jestli on ne odkaže se od česti svojih tvrdženij. Ale toj 10. decembra jest javno spalil tutu bulu v Vitenbergu (tutčas něm.: Lutherstadt Wittenberg) i byl ekskomunikovany 3. januara 1521.
Vormssko sobranje jest osudilo učenje Ljutera, staralo se dostignuti jego odkaza od njego. 25. maja 1521. jest byl izdany Vormssky edikt, objavjajuči Ljutera krivověrnikom i zločincem.
On, hvala dějanjam kurfjursta Fridriha III Mudrogo, byl ukryty v zamku Vartburg (něm.: Wartburg) do 6 marca 1522, kdě Ljuter jest stvoril němečsky prěvod Biblije.
V 1525. on jest oženil se s Katarinoju fon Boroju (něm.: Katharina von Bora), oni sut imali 6 dětij. Ostatok života Martin Ljuter posvetil propovědam i religioznym trudam.
Внєшње линкы
- Tutoj članok imaje prěvod iz članka «Лютер, Мартин» v Vikipediji na russkom (spis avtorov; dozvoljenje CC BY-SA 4.0).