Wp/isv/Maroko
arab.: >المملكة المغربية al-Mamlakat al-Maġribiyah berber: ⵜⴰⴳⵍⴷⵉⵜ ⵏ ⵍⵎⵖⵔⵉⴱ Tagldit N Lmaġrib | |
 | |
 | |
| Obča informacija | |
|---|---|
| Polna nazva | Marokansko kraljevstvo |
| Himn | arab.: النشيد الوطني المغربي Hymn Šerifov |
| Glavny grad | Rabat |
| Najbolši grad | Kasablanka |
| Služebne jezyky | |
| Državna forma | Unitarna parliamentarna konstitutucijna monarhija[2] |
| Statistika | |
| Plošča | 446 550 km² (58. ili 40. město) |
| Naseljeńje |
|
| Valuta | Marokansky dirham (MAD) |
| Časova zona | |
Marokansko Kraljevstvo ili prosto Maroko (Berbersky: Tagldit n Murakuc, Arabsky: المملكة المغربية) jest državoju v Sevěrnoj Afrikě.[3]
Politika
[edit | edit source]Maroko jest konstitucionalnoju monarhijeju. Politične sily sut razděljene medžu kraljem Muhamadom VI (Šestym) i glavoju vlady. Kralj jest glavoju državy (osoboju, odpovědnoju za državu), i najvyše respektovanoju osoboju.
Narod Maroka glasuje za členov parlamenta, ktori za njih govoret i pomagajut tvoriti zakony za njih. Sovět ministrov rěšaje, čto musi byti sdělano. On dělaje glavne každodenne rešenja, glavoju vlady jest Abdelilah Benkiran.
Geografija
[edit | edit source]Maroko graniči s Alžerijeju na svojem vozhodu i Mavritanijeju na svojem jugu. Srědzemno morje lěži na sěver od Maroka, a Atlantičsky Okean leži na zapad od njej.
Maroko imaje pestru geografiju, od plodnyh dolin k lěsam, hladnym goram, suhym krajinam i pustynjam. Večinstvo ljudij žive v regionah pobliz pobrěžja, ili na plodnyh farmah. Maroko imaje plošču 446,550 km². Maroko takože kontroluje večšu čest Zapadnoj Sahary, ktora imaje plošču 266.000 km².
Glavny grad Maroka jest Rabat. Priblizno 1.2 millionov ljudij živut v Rabatu. Ale, največšim gradom v Maroku jest Kasablanka, s priblizno 4 milionami obyvateljev. I Rabat, i Kasablanka imajut velike porty i promyslne zony. Jednym iz največših gradov jest takože Marakeš, od ktorogo i proizhodi nazvanje "Maroko".
Ljudi i kultura
[edit | edit source]Naseljenje Maroka jest priblizno 34 milionov. Ljudi od Maroka nazyvajut se Marokancy. Marokancy sut arabi, domorodni Berberi, Subsaharski afrikanci i Evropejci.
Oficialne jezyky v Maroku sut arabsky i berberske jezyky. Francuzsky koristaje se široko v spoločnostjah, na universitetah, i na mnogyh TV-kanalah. Maroko bylo čestju Francuzskoj kolonialnoj imperije po 44 lětah. Něktori ljudi na sěveru (pobliz Španje) govoret na španskom. Španja takože okupovala česti Maroka, prěd tym kako dekolonizovala jih v lětah 1956 - 1975.
Največe obrazovani marokanci ne znajut dobro anglijskogo jezyka, ili ne znajut jego sovsěm. V 21-om stolětju v Maroku načeli učiti anglijsky vo mnogom čislu škol.
Večinstvo marokancev slědujut Islamu kako svojej religije. Jest malo množstvo hrestjanov, jevrejov, i ateistov. Maroko jest domom najstaršego universiteta na světu, Karauinskogo universiteta.
Teritorialno-administrativno děljenje
[edit | edit source]Maroko jest razděljeno na 12 regionov.[4] Regiony sut razděljene na 62 prefektury i provincije.[5]
Regiony na 2015 god byli sut:
- Tanžer-Tetuan
- Orientalny
- Fez-Meknes
- Rabat-Sale-Kenitra
- Beni Melalj-Henifra
- Kasablanka-Setat
- Marakeš-Safi
- Draa-Tafilalet
- Sus-Masa
- Gelmim-Ued Nun
- Lajun-Sakia el Hamra
- Dahla-Ked ed Dahab
Provincije
[edit | edit source]Maroko jest razděljeno na 37 provincij i 2 vilaje: Agadir, Al Hoceima, Azilal, Beni Melal, Benslimane, Bulemane, Kasablanka, Šefšauen, El Džadida, El Kelaa of Sragna, Errašidia, Essaujra, Fez, Figig, Gelmim, Ifran, Kenitra, Hemiset, Romani, Henifra, Huribga, Laayun, Laraš, Marakeš, Meknes, Nador, Uarzazat, Ujda, Rabat, Sale, Setat, Safi, Sidi Kacem, Tanžer, Tan-Tan, Taunat, Tarudant, Tata, Taza, Tetuan, Tiznit. Tri dalše provincije, Dahla (Ued ed Dahab), Bujdur, i Es-Smara, i takože česti Tan-Tan i Laajuna vhodet v teritoriju Zapadnoj Sahary, ktoru Maroko mněvaje svojeju.
Ekonomija
[edit | edit source]Kopanje, zemjedělstvo, rybolov i turizm sut 4 glavne česti marokanskoj narodnoj ekonomiky. Takože marokanci rabotajut v Evropě (priblizno 2 milionov), i oni posilajut miliardy Evrov do domu svojim rodinam i pribliznym každy god.
Turizm stavaje se mnogo važnym dlja marokanskoj ekonomiky. Mnogo amerikancev ili evropejcev privozet se za posěčenje historičnyh měst Maroka, da by žili sut v Berberskom selskom životu, poveselili se teplym solncem i čistymi plažami. Marakeš jest največe preferovanoju turističnoju destinacijeju.
Valuta v Maroku nazyvaje se Dirham, imaje kod MAD.
Linky i referencije
[edit | edit source]- 1 2 "Moroccan Constitution" (PDF). sgg.gov.ma. 2011. Bylo arhivovano iz iztočnika (PDF) 2 novembra 2013. Data dostupa: 12 julija 2013.
- ↑ "Constitution of the Kingdom of Morocco, I-1" (PDF). Bylo arhivovano iz iztočnika (PDF) 18 maja 2012. Data dostupa: 9 januara 2013.
- ↑ "Morocco country profile". BBC News (na anglijskom). 12 julija 2011. Data dostupa: 2 januara 2025.
- ↑ Regions of Morocco, statoids.com
- ↑ Regions of Morocco, statoids.com
Vnešnje linky
[edit | edit source]- Tutoj članok sodrživaje prěklad iz članka «Morocco» v Vikipediji na prostom anglijskom (spis avtorov; dozvoljeńje CC BY-SA 4.0).