Wp/isv/Maks Štirner

Maks Štirner (něm.: Max Stirner), ime pri rodženju Johann Kaspar Šmidt (něm.: Johann Caspar Schmidt; 25 oktobra 1806, Bajrojt, Němcija - 25 junija 1856, Berlin, Němcija) - němečsky filozof. Štirner često vidi se kako jedin iz prědteč nihilizma, egzistencializma, psihoanalitičnoj teorije, postmodernizma individualističnogo anarhizma.

Glavna rabota Štirnera, Jedinovy i Jego Vlastnost byla vprvo opublikovana vo 1844 vo Lejpcigu i odtogda pojavila se vo množstvah izdanij i prěkladov.

Psevdonim

Prězvišče "Štirner" od němečkogo Stirn - "čelo" , Johann Kaspar Šmidt dobyl od prijateljev za svoje vysoko čelo. Poslědstveno takto jego sut zvali vo krugu drugov i prijateljev, a tako že on počel podpisyvati svoje pečatne raboty.

Biografija

Oskudne fakty ob životu Maksa Štirnera byli sbirane Džonom Henri Makkejem i opublikovane v "“Max Stirner. Sein Leben und sein Werk.” (Tretje izdanje, Berlin, 1914.)

Dětinstvo i mladost

Pravdivo ime Maksa Štirnera bylo Johann Kaspar Šmidt. On byl porodženy vo Bajrojtu, gradu najvyše znanom po jego svezku s Rihardom Wagnerom. On byl jedinym synom flejtotvoritelja, ktory umrl polgoda poslě narodženja syna. Dva goda pozdněje vdova omužila se s aptekarem, s ktorym ona konečno osadila se v Kulmu (Chełmno). Kogda Johannu Kasparu bylo dvanadset lět, on vratil se vo Bajrojt vo školu. Vo školě obyčajno byl srěd lěpšego četvrta studentov, ale to dosegal s pomočju privatnyh pouk. On ne byl nikakym prědčasnym genijem.

Kogda mladomu Štirneru bylo dvadeset rokov je vstupil do Universiteta Berlina. Jego učiteljami tam byli bliz vsi dostojnymi mužami. Osoblivo trěba izznačiti Šlejermahera i Hegelja, pod vodstvom ktoryh, vo svoj prvy semester, on izučal odpovědno etiku i filozofiju religije. Teologiju on izučal pod Neanderom, velikym crkovnym historikom, a klasičnu filosofiju pod Bjokom.

Poslě dvoh rokov v Berlinu, Šmidt obučal se semester v Erlangenu. Lětom 1829 roka sovršil putovanje po Němciji. Prividno, jego mati iměla možlivost pomogati finansovo. On zaregistroval se v Universitetu Kȯnigsberga, ale zapravdu na lekcije tam ne hodil. On žil so svojeju materju v Kulme rok. Možlivo togda jej mentalna hvoroba projavila se vprvo. Vo 1830 Šmidt, prěbyvajuči v Konigsbergu, byl izpuščany od vojinskoj služby ibo byl fizično negodny. Vo 1832 roku, v vozrastu 26 rokov, vozobnovil obučenje vo Berlinu. Vo 1834 roku on opustil universitet, ne poprobovavši dobyti naučnu stupenj Doktora Filosofije. Togda kako i tutčas naučna stupenj doktora iměla veliko značenje v Němciji.

On podal zajavjenje na licenciju dlja učenja starših klasov gimnazije ili školy prigotovjenja. Ačekoli jego ekzamenacija ne byla idealna, jemu izdali licenziju, zajedno s ukazanjem popraviti nedostatky. Bez ibzura na to že jego ne prosili ob vslědnoj ekzamenaciji po matematikě, hisotiji filosofiji i drugih jego slabyh prědmetov, on svědomno obračal se k izučenju tutyh disciplin.

Vo 1837 otčim Šmidta umrl i mlady hlapec pojehal vo Kulm. Jego mati, vpolně obezuměvši, vprvo pojehala do psihiatričnoj bolnicy, a poslě do privatnogo sanatorija.

V tom že samom roku mlady Šmidt ženil se na Klare Kunigunde Burtz, nezakonnoj vnučkě jego minuloj gospodynje iz Berlinu. On znal Klaru priblizno pet rokov. Devet měsecev poslě svatby, jego žena umrla zajedno s nerodženym dětetom.

Prěd svatboj Šmidt daval lekciji po Latinskomu jezyku na proteženje jednogo i pol roka vo tehničnoj gimnazije vo Berlinu, kako probny učitel, bez prijema grošov za svoju rabotu. I toliko v oktobre 1839, rok poslě smrti svojej ženy, on iziskal poziciju z zaplatoj. Do togo momentu tutoj egoist obučal se i daval lekciji svědomno bez kakogo-libo odplačanja.

Šmidt nikogda ne daval lekcij za zaplatu v nikakom državnom učilišče. Jego jedinovoj odplačivajemoj pozicijej učitela byla v Berlinskoj privatnoj škole dlja děvčin. Jego prědmetami byli Němečsky jezyk i literatura.

Možemo byti uvěrjeny že učenje ne zajmalo jego razum cělkom. On byl vyše zainteresovan vo idejah ktroty cirkulirovali vo krčme držanoj Jakobom Hippelom.