Jump to content

Wp/isv/MacOS

From Wikimedia Incubator
< Wp | isv
Wp > isv > MacOS
macOS

RazrabotnikApple Inc.
Napisano v
Sěmejstvo OS
Izhodny modelProprietarny s komponentami odkrytogo koda
Prvonačelny izpuskmareca 24, 2001 25 lět nazad (2001-03-24)
macOS Tahoe
macOS Tahoe
Dostupno na47 jezykah[4]
Poddrživane platformy
Intel (64-bit)
Raněje poddrživalo:
Tip jedraHibridno (XNU)
Prědustavjeny interfejs koristnikaAqua (grafičny)
LicenzijaProprietarna
PrědhodnikClassic Mac OS, NeXTSTEP
Oficialny sajthttps://www.apple.com/os/macos/
Stanje poddržky
Poddrživaje se

macOS (prědhodno OS X i početkovo Mac OS X) jest proprijetarna operacijna sistema klasy Unix,[5][6] stvarjena na osnově OPENSTEP for Mach i FreeBSD, ktora prodavaje se i razrabotyvaje se firmoju Apple Inc. s 2001 goda. To jest aktualna operacijna sistema dlja kompjuterov Mac od Apple. Na trgu nastolnyh i prěnosnyh kompjuterov ona tutčasno jest vtora široko koristajema nastolna OS poslě Microsoft Windows i ona prěstigaje vse distributivy Linux, vključajuči ChromeOS i SteamOS. Po stanju na 2026 god, poslědnja versija macOS jest macOS 26 Tahoe – dvadeset vtora osnovna versija macOS.[7]

Mac OS X zaměnila klasičnu Mac OS, osnovnu operacijnu sistemu na kompjuterah Macintosh s 1984 po 2001 god. Jej osnovna arhitektura byla razrabotana firmoju NeXT na osnově NeXTSTEP, v rezultatu čego NeXT byla nabyta Apple, i Стив Джобс (Steve Jobs)Steve Jobs (Stiv Džobs) vratil se v Apple. Prva nastolna versija, Mac OS X 10.0, byla izpuščena 24 marca 2001 goda. Mac OS X Leopard i vse nastupne versije macOS, za izključenjem OS X Lion,[8] sut sertifikovane po standardu UNIX 03.[9] Každa iz drugyh sučasnyh operacijnyh sistem Apple, vključno iOs, iPadOS, watchOS, tvOS, audioOS i visionOS, jest proizvedena od macOS. Na proteženju svojej historije macOS poddrživala tri osnovne arhitektury procesorov: prvonačelna versija poddrživala jedino kompjutery Mac na osnově PowerPC, poddrživanje procesorov Intel počelo se s OS X Tiger 10.4.4,[10] a poddrživanje vlastnyh procesorov Apple Silicon počelo se s macOS 11 Big Sur.[11] Poddrživanje kompjuterov Mac na osnově PowerPC prěstalo se s izpuščenjem OS X Snow Leopard,[12] a na WWDC 2025 bylo oglašeno, že macOS Tahoe stane poslědnoju operacijnoju sistemoju Mac, poddrživajučeju procesory Intel.[13]

Važnoju čestju prvonačelnoj identičnosti brenda macOS bylo koristanje rimskoj cifry X, izgovarjajemoj kako "ten" (deset), a takože kodova nazva v čest vidov velikyh kotov, a potom – měst v Kalifornije.[14] Apple skratila nazvu do "OS X" v 2011 godu, a potom izměnila ju na "macOS" v 2016 godu, da by podhoditi brendingu drugyh operacijnyh sistem Apple.[15] V 2020 godu macOS Big Sur byla prědstavjena kako versija 11, čto bylo primětnym izměnjenjem poslě šestnadseti izpuščenij macOS 10, ale sistema imenovanja prodolžala pozyvati se k městam v Kalifornije. V 2025 godu Apple dlja vsih svojih iztvorov unifikovala nomer versije, da by on podhodil godu poslě objavov na WWDC, i zato objavjeno na WWDC 2025 izpuščenje macOS Tahoe jest macOS 26.[16]

Historija

[edit | edit source]

Izrabotyvanje

[edit | edit source]

Historija stvarjenja budučej macOS počela se v firmě NeXT, osnovanoj Stivom Džobsom poslě jego izhoda iz Apple v 1985 godu. Tam byla razrabotana Unix-podobna operacijna sistema NeXTSTEP, ktora byla izpuščena v 1989 godu. Jedro NeXTSTEP jest osnovano na jedru Mach, prvonačelno razrabotanom v Universitetu Karnegi-Melona, s dodatnymi slojami jedra i nizkouravenjenym kodom prostora koristnika, pozajetym iz čestej FreeBSD[17] i drugyh operacijnyh sistem BSD.[18] Grafičny interfejs koristnika byl sbudovany povrh objekt-orientovanogo nabora instrumentov GUI s koristanjem jezyka programovanja Objective-C.

Podčas 1990-h godov Apple probovala stvoriti operacijnu sistemu "nastupnogo pokoljenja" zaměsto klasičnoj Mac OS prěz projekty Taligent, Copland i Gershwin; jednako vse oni po izhodu byli ostavjene.[19] To privedlo k nabytju Apple'om NeXT'a v 1997 godu, čto pozvolilo NeXTSTEP, pozdněje nazvanoj OPENSTEP, stati osnovoju dlja nastupnoj operacijnoj sistemy Apple.[20] Tuto nabytje takože privedlo k v vozvračenju Stiva Džobsa v Apple kako medžučasnogo i potom stalogo generalnogo direktora, ktory rukovodil prěobraženjem udobnoj dlja programistov OPENSTEP v sistemu, ktora byla by prijeta osnovnym trgom Apple – domašnjimi koristateljami i tvorčjimi profesionalami. Projekt nabyl kodovu nazvu "Rhapsody" prědže čim sebe nabyti oficialnu nazvu Mac OS X.[21][22]

Mac OS X

[edit | edit source]

"X" v nazvě Mac OS X odobražaje rimsko čislo "deset", i Apple stvrdila, že v tutom kontekstu "X" potrěbno izgovarjati kako "deset"; ale obyčno to takože izgovarjaje se kako "iks".[23] iPhone X, iPhone XR i iPhone XS takože potom poslědovali tutomu pravilu.

Prědhodne versije klasičnoj Mac OS nazyvali se arabskymi ciframi, kako napriklad Mac OS 8 i Mac OS 9. Do macOS 11 Big Sur, vsim versijam OS prisvajali se nomera v formatu 10.x, i toj format ostaval se od Mac OS X 10.0 do 10.15; počinajuči s macOS 11, Apple stala posluživati cěločislnymi nomerami versij, ktore uveličivali se na jedinicu s každym osnovnym izpuščenjem.

Prva versija Mac OS X, Mac OS X Server 1.0, byla prěhodnym iztvorom, imajučim interfejs, napominajuči klasičnu Mac OS, ale ona byla nekompatibilna s programnym zabezpečenjem iz staroj sistemy; spotrěbiteljske versije Mac OS X vključali v sebe širšu obratnu suměstimost. Aplikacije Mac OS možno bylo prěpisati dlja nativnoj raboty črěz API Carbon, a mnoge iz njih takože mogli rabotati bezposrědno črěz klasičnu obsrědinu, ale i so smenšenjem produktivnosti.

Spotrěbiteljska versija Mac OS X byla izpuščena v marcu 2001 goda zajedno s Mac OS X 10.0. Odzyvy byli protivrěčne: mnogi hvalili ju za novy krasivy i blěsklivy interfejs Aqua, ale kritikovali za medlu rabotu.[24] Iz-za smenšenja popularnosti Apple, razrabotnik FrameMaker, Adobe Inc., odkazal se od razrabotanja novyh versij za Mac OS X.[25] Kolumnist iz Ars Technica Джон Сиракуза (John Siracusa)John Siracusa (Džon Sirakuza), ktory recenzoval vse osnovne izpuščenja OS X do versije 10.10, opisyval rannje versije kako "strašno medle, s maloju kolikostju funkcij", a Aqua – kako "nesnosno medlu i požirajuču ogromne resursy". [24][26]

Firma Apple bystro razrabotala nekoliko novyh versij Mac OS X.[27] V oktobru 2001 goda Apple izpustila Mac OS X 10.1, ktora prinesla red izlěpšenij, povyšajučih udobstvo koristanja.[28] Počinajuči januarom 2002 goda, Apple ustanovila Mac OS X kako prědustavjenu operacijnu sistemu na vsih kompjuterah Mac.[29] Potom v tom že godu Apple izpustila Mac OS X Jaguar (versija 10.2), prvu versiju, ktora publično koristala svoju kodovu nazvu v marketingu i reklamě.[30] Kogda v 2003 godu izšla Mac OS X Panther (10.3), Sirakuza primětil: "Divno, že poslě mnogyh lět neoprěděljenosti i "pustyh obečanij" my jesmo prěšli k stabilnomu každogodnomu izpuščenju velikyh novyh operacijnyh sistem".[31] Mac OS X Tiger (10.4), izpuščena v 2005 godu, šokovala rukovoditeljev Microsoft , prědloživši red funkcij, takyh kako bystry poisk fajlov i ulěpšeno obrabotanje grafiky, ktore Microsoft nekoliko lět pytala se dodati v Windows Vista s dozvolimoju produktivnostju.[32]

Po měrě razvivanja operacijnoj sistemy, ona odhodila od klasičnoj Mac OS, aplikacije dodavali se i odstranjali se.[33] Razgledajuči muziku ključnym trgom, Apple razrabotala muzikalny plejer iPod i muzikalno programno zabezpečenje dlja Mac, vključajuči iTunes and GarageBand.[34] Orientujuči se na spotrěbiteljsky i media-trgy, Apple sdělala akcent na svojih novyh aplikacijah dlja "digitalnogo obraza žitja", takyh kako paket iLife, integrovane domašna zabava črěz mediacentr Front Row i veb-prěgledač Safari. S rastom popularnosti interneta Apple prědložila dodatne onlajn-servisy, vključajuči .Mac, MobileMe i iztvory iCloud. Pozdněje firma počela prodavati postranne aplikacije črěz Mac App Store.

V bolje novyh versijah Mac OS X takože byli vnesene izměnjenja v obči interfejs, odkazavši se od pružnogo blěska i prozračnosti početkovyh versij. Něktore aplikacije sut stali koristati vněšnji vid s efektom šlifovanogo metala, ili bez pružnyh zaglavij v Mac OS X Tiger.[35] V Mac OS X Leopard (10.5), Apple oglasila unifikaciju interfejsa so standardnym stiljem okon s sěrym gradijentom.[36][37]

V 2006 godu sut byli izpuščene prve kompjutery Mac na osnově procesorov Intel so specalizovanoju versijeju Mac OS X Tiger. [38]

Ključnym dějanjem dlja sistemy stalo anonsovanje i izpuščenje iPhone, počinajuči s 2007 goda. V toj čas kako prědhodne media-plejery iPod koristali minimalnu OS, iPhone koristal operacijnu sistemu na osnově Mac OS X, ktora pozdněje stala nazyvati se iPhone OS, a potom – iOS. Jednočasno izpuščenje dvoh operacijnyh sistem na osnově jednih i tyh že frejmvorkov stvoril napruženje dlja Apple, ktora utvrždala, že iPhone iznudil ju odložiti izpuščenje Mac OS X Leopard.[39] Jednako, poslě togo, kako Apple odkryla iPhone dlja postrannyh razrabotnikov, jego komercialny uspěh privlěkl zauvaženje k Mac OS X, i mnoge razrabotniki softvera dlja iPhone sut projavili interes k razrabotanju dlja Mac.[40]

V 2007 godu izšla Mac OS X Leopard s universalnymi binarnymi komponentami, dopuščajučimi ustanavjati ju kako na kompjutery Mac s procesorami Intel, tako i na něktore kompjutery Mac na procesorah PowerPC.[41] To je takože poslědnja versija s poddrživanjem kompjuterov Mac s PowerPC. V 2009 godu Mac OS X Snow Leopard (10.6) stala prvoju versijeju Mac OS X, stvorjenoju jedino dlja kompjuterov Mac s procesorami Intel, i poslědnjeju versijeju s poddrživanjem 32-bitnyh kompjuterov Mac s procesorami Intel.[42] Nazva dolžna byla označiti jej status kako iteracija Leopard, orijentovanoj na tehnične ulěpšenja i povyšenje produktivnosti, a ne na koristateljske funkcije, čto i bylo javno označeno razrabotnikami.[43] S momenta jej izpuščenja nekoliko versij OS X ili macOS (imenno OS X Mountain Lion, OS X El Capitan, macOS High Sierra, i macOS Monterey) slědujut tutoj shemě, imajuči nazvu, podobnu prědhodniku, kako v 'tick–tock' modelu nazv, ktory koristaje Intel.

Počinajuči s 2011 goda, s izpuščenjem Mac OS X 10.7 Lion i OS X 10.8 Mountain Lion, Apple obnovila něktore aplikacije na velmi skevomorfny stilj dizajna, nadohnuty onogdašnjimi versijami iOS, jednočasno uprostivši něktore elementy, stvorivši jih, kako napriklad, prugu prokručenja, plavno izčezajučimi, kogda oni ne koristajut se.[44] Toj směr, kako i interfejsy s efektom šlifovanogo metala, byl nepopularny srěd něktoryh koristateljev, ale on prodolžil tendenciju k večšej animacije i raznorodstvu v interfejsu, kako to balo raněje v utilitě backup interfejsa Time Machine.[45]. Čto vyše, s izpuščenjem OS X Lion, Apple prěstala izpuščati oddělne serverne versije Mac OS X, prodavajuči serverne instrumenty kako oddělno daunlodujeme aplikacije črěz Mac App Store. V jednom iz prěgledov tendencija v servernyh iztvorah opisyvala se kako "veče nedraga i prosta... so izměščenjem akcenta s velikyh prědprijemstv na male".[46]

OS X

[edit | edit source]
Logo OS X, koristano do 2013 goda

V 2012 godu, s izpuščenjem OS X Mountain Lion, nazva sistemy byla oficialno skračena s Mac OS X do OS X, poslě togo, kako v prědhodnoj versiji analogičnym obrazom byla skračena nazva sistemy godom raněje. V tym že godu Apple uvoljnila glavu razrabotanja OS X, Skota Forstola, i dizajn byl izměnjeny v směru večšego minimalizma.[47] Novy dizajn koristateljskogo interfejsa Apple, koristajuči gluboku nasyčenost kolora, knopky jedino s tekstom i minimalističny "plosky" interfejs, byl prědstavjeny s iOS 7 v 2013 godu. Pokud inženjeri OS X rabotali nad iOS 7, versija, izpuščena v 2013 godu, OS X Mavericks (10.9), byla prěhodnym izpuščenjem, v kotorom byli odstranjene něktore elementy skevomorfnogo dizajna, v toj čas kako večša čest občego interfejsa Mavericks ostala se neizměnnoju.[48] Nastupna versija, OS X Yosemite (10.10), nabyla dizajn, podobny iOS 7, ale s večšeju složenostju, godečej se dlja interfejsa, kontrolujemogo myšju.[49]

Počinajuči 2012-m godom, sistema prěšla na každogodny razklad izpuščenja obnovjenij, analogičny razkladu do versije 10.4 Tiger.[50] Takože postupno snižala se cěna obnovjenij, počinajuci s Snow Leopard, a potom i sovsim anulacija platy za obnovjenje od OS X Mavericks.[51] Něktore žurnalisti i postranne razrabotniki programnogo zabezpečenja prědpoložili, že tuto postanovjenje hoti i pozvolilo bystrěje izpuščati nove funkcije, označalo menše možnostij dlja povyšenja stabilnosti, i ni jedna versija OS X ne prěporučaje se koristateljam, ktorym stabilnost i produktivnost važněje novyh funkcij.[52] Obnovjenje Apple 2015 goda, OS X El Capitan (10.11), bylo anonsovano susrědotočenym na ulěpšenju stabilnosti i produktivnosti.[53]

macOS

[edit | edit source]
Sučasno logo

V 2016 godu, s izpuščenjem macOS Sierra (10.12), nazva sistemy byla izměnjena s OS X na macOS, da by ona podhodila brendingu drugyh operacijnyh sistem Apple: iOS, watchOS, i tvOS.[54][55] V macOS Sierra dodali Siri, iCloud Drive, poddrživanje "picture-in-picture", režim "Night Shift", ktory prěključaje displej na veče teple kolory nočju, i dvě funkcije Continuity: Universal Clipboard, ktory sinhronizuje bufer obměna koristatelja na vsih jego devajsah Apple, i Auto Unlock, ktory može razblokovati Mac s pomočju Apple Watch. V macOS Sierra takože dodali poddrživanje fajlovoj sistemy Apple APFS, nastupnicu zastarěloj HFS+.[56][57][58] macOS High Sierra (10.13), izpuščena v 2017 godu, vklučala ulěpšenja produktivnosti, poddrživanje Metal 2 i HEVC, a takože sdělala APFS prědustavjenoju fajlovoju sistemoju dlja butovanyh SSD.[59]

Jej nastupnuk, macOS Mojave (10.14), byl izpuščeny v 2018 godu, dodavši temny režim i dinamično nastavjenje tapet.[60] V 2019 godu jego směnila macOS Catalina (10.15), ktora zaměnila iTunes oddělnymi aplikacijami dlja raznyh tipov multimedia i prědstavila sistemu Catalyst dlja portovanja aplikacij iOS.[61]

V 2020 godu na konferenciji WWDC Apple anonsovala macOS Big Sur (versija 11). To bylo prvo uveličenje osnovnogo nomera versije macOS s momenta izhoda publičnoj versije Mac OS X Public Beta v 2000 godu; obnovjenjam macOS Big Sur prisvajali se nomery 11.x, podhodeče shemě numeracije versij, koristajemoj drugymi operacijnymi sistemami Apple. Big Sur vnesla značne izměnjenja v koristateljsky interfejs i stala prvoju versijeju, rabotajučeju na procesorah Apple Silicon, ktore sut osnovane na arhitekturě ARM.[62] Sistema numeracije, počevša se s Big Sur, prodolžila se v 2021 godu s macOS Monterey (12), v 2022 godu s macOS Ventura (13), v 2023 godu s macOS Sonoma (14), i v 2024 godu s macOS Sequoia (15).

S 2025 goda, počinajuči s macOS Tahoe (versija 26), v cěljah unifikacije, nomery versij vsih operacijnyh sistem Apple budut oprěděljati se godom, slědujučim za godom jih izpuščenij.[63] macOS Tahoe takože vključaje v sebe novy koristateljsky interfejs Liquid Glass, ktory bude koristati se i na drugyh platformah Apple, unifikujuči jihny jezyk dizajna.[64] Tahoe stane poslědnjeju versijeju macOS, rabotajučeju na kompjuterah Mac s procesorami Intel. [65]

Hronologija izpuščenij

[edit | edit source]
Wp/isv/Rhapsody (operating system)Wp/isv/Mac OS X Server 1.0Wp/isv/Mac OS X Public BetaWp/isv/Mac OS X 10.0Wp/isv/Mac OS X 10.1Wp/isv/Mac OS X JaguarWp/isv/Mac OS X PantherWp/isv/Mac OS X TigerWp/isv/Mac OS X LeopardWp/isv/Mac OS X Snow LeopardWp/isv/Mac OS X LionWp/isv/OS X Mountain LionWp/isv/OS X MavericksWp/isv/OS X YosemiteWp/isv/OS X El CapitanWp/isv/MacOS SierraWp/isv/MacOS High SierraWp/isv/MacOS MojaveWp/isv/MacOS CatalinaWp/isv/MacOS Big SurWp/isv/MacOS MontereyWp/isv/MacOS VenturaWp/isv/MacOS SonomaWp/isv/MacOS SequoiaWp/isv/MacOS Tahoe
Hronologija versij na časovoj osi

Versije Mac OS X byli nazvane v imenu velikyh kotov, za izključenjem Mac OS X Server 1.0 i originalnoj publičnoj beta-versije, počinajuči s Mac OS X 10.0 i do OS X 10.9 Mavericks, potom Apple prěšla na koristanje nazv kalifornijskyh měst. Do svojego izpuščenja versija 10.0 vnutri Apple nosila kodovu nazvu "Cheetah", a Mac OS X 10.1 kodovu nazvu "Puma". Poslě silnoj reakcije okolo Mac OS X 10.2, s kodovoju nazvoju "Jaguar", marketing produktov Apple počel javno koristati kodove nazvy dlja promovanja operacijnoj sistemy. Mac OS X 10.3 prodavala se pod nazvoju "Panther", Mac OS X 10.4 kako "Tiger", Mac OS X 10.5 kako "Leopard", Mac OS X 10.6 kako "Snow Leopard", Mac OS X 10.7 kako "Lion", OS X 10.8 kako "Mountain Lion", i OS X 10.9 kako "Mavericks".

"Panther", "Tiger" i "Leopard" sut zaregistrovane kako tovarne znaky Apple,[66][67][68] ale "Cheetah", "Puma" i "Jaguar" nikogda ne byli registrovane. Apple takože zaregovala tovarne znaky "Lynx" i "Cougar", jednako termin jih izkoristanja iztěknul i ne byl prodolžen.[69][70] Firma Tiger Direct, ktora zajmala se prodavanjem kompjuterov, podala sudnu žalobu na Apple za koristanje nazvy "Tiger". 16 maja 2005 goda Federalny Sud SŠA v Južnom okrugu Floridy postanovil, že koristanje Apple nazvy "Tiger" ne narušaje tovarny znak Tiger Direct.[71]

Izkazanje versij macOS
Izpuščenje Versija Darwin Data izpuščenja Poslědno izpuščenje Sumestimost
Versija Nazva Versija* Data izpuščenja Procesor Aplikacije Jedro
Mac OS X Server 1.0 Hera[note 1] 0.1-0.3 16 marca 1999 1.2v3 27 oktobra 2000 32-bit PowerPC 32-bit PowerPC 32-bit
Mac OS X 10.0 Cheetah[note 1] 1.3.1 24 marca 2001 10.0.4 22 junija 2001
Mac OS X 10.1 Puma[note 1] 1.4.1/5 25 septembra 2001 10.1.5 6 junija 2002
Mac OS X 10.2 Jaguar 6 24 avgusta 2002 10.2.8 3 oktobra 2003 32/64-bit PowerPC[note 2]
Mac OS X 10.3 Panther 7 24 oktobra 2003 10.3.9 15 aprila 2005
Mac OS X 10.4 Tiger 8 29 aprila 2005 10.4.11 14 novembra 2007 32/64-bit PowerPC
and Intel		 32/64-bit PowerPC
and Intel[note 3][note 4]
Mac OS X 10.5 Leopard 9 26 oktobra 2007 10.5.8 13 avgusta 2009
Mac OS X 10.6 Snow Leopard 10 28 avgusta 2009 10.6.8 25 julija 2011 32/64-bit Intel 32/64-bit Intel
32-bit PowerPC[note 4]		 32/64-bit[74]
Mac OS X 10.7 Lion 11 20 julija 2011 10.7.5 4 oktobra 2012 64-bit Intel 32/64-bit Intel
OS X 10.8 Mountain Lion 12 25 julija 2012[75] 10.8.5 13 avgusta 2015 64-bit[76]
OS X 10.9 Mavericks 13 22 oktobra 2013 10.9.5 18 julija 2016
OS X 10.10 Yosemite 14 16 oktobra 2014 10.10.5 19 julija 2017
OS X 10.11 El Capitan 15 30 septembra 2015 10.11.6 9 julija 2018
macOS 10.12 Sierra 16 20 septembra 2016 10.12.6 26 septembra 2019
macOS 10.13 High Sierra 17 25 septembra 2017 10.13.6 12 novembra 2020
macOS 10.14 Mojave 18 24 septembra 2018 10.14.6 21 julija 2021
macOS 10.15 Catalina 19 7 oktobra 2019 10.15.8 2 februara 2026 64-bit Intel
macOS 11 Big Sur 20 12 novembra 2020 11.7.11 64-bit Intel i ARM[note 5]
macOS 12 Monterey 21 25 oktobra 2021 12.7.6 29 julija 2024
macOS 13 Ventura 22 24 oktobra 2022 13.7.8 20 avgusta 2025
macOS 14 Sonoma 23 26 septembra 2023 14.8.5 24 marca 2026
macOS 15 Sequoia 24 16 septembra 2024 15.7.5
macOS 26 Tahoe 25 15 septembra 2025 26.4.1 9 aprila 2026
*Legenda: Nepoddrživano Poddrživano Najposlědna versija
  1. 1 2 3 Vnutrna kodova nazva
  2. ↑ Power Mac G5 iměl specialne bildy "Jaguara".
  3. ↑ Tiger ne poddržival aplikacije 64-bitnogo GUI, jedino aplikacije 64-bitnogo CLI.[72][73]
  4. 1 2 32-bitne (ale ne 64-bitne) aplikacije PowerPC byli poddrživane na procesorah Intel s Rosetta.
  5. ↑ 64-bitne pplikacije Intel sut poddrživane na Apple silicon Makah s Rosetta 2. Jednako, kompjutery Mac s procesorami Intel ne mogut izpuščati priloženia s ARM, kako sut aplikacije iOS i iPadOS.

Arhitektura

[edit | edit source]

V osnově macOS leži operacijna sistema, kompatibilna s POSIX, postrojena na jedru XNU,[77] (ktoro vključaje v sebe značnu čest jedra FreeBSD[17]) i koristateljskom prostoru FreeBSD [17] dlja standartnyh možnostij Unix dostupnyh iz komandnoj linije. Apple izpustila tuto sěmejstvo programnogo zabezpečenja kako bezplatnu operacijnu sistemu s otvorjenym izvornym kodom pod nazvoju Darwin. Povrh Darwina, Apple dodala red komponentov, vključajuči interfejs Aqua i Finder, da by dokončiti stvorjenje operacijnoj sistema na osnově GUI, ktoroju jest macOS.[78]

Prvonačelno prědstavjena kako Mac OS X, sistema privnesla red novyh možnostij, zabezpečivši vyše stabilnu i věrodostojnu platformu, než jej prědhodnica, klasična Mac OS. Napriklad, izměščajuča mnogozadanost i zaščita pameti sut ulěpšili sposobnost sistemy startovati několiko aplikacij jednočasno, ne dozvaljajuči jih prěryvanja ili poškodženja. Mnoge aspekty arhitektury macOS sut pozajmane iz OPENSTEP, ktora byla razrabotana s obzirom na prěnosnost, da by ulegšiti prěhod s jednoj platformy na drugu. Napriklad, NeXTSTEP byla portovana s originalnyh rabotnyh stancij NeXT na osnově 68k na arhitekturu x86 i druge do togo, kako NeXT byla nabyta Apple,[79][79] a OPENSTEP pozdněje byla portovana na arhitekturu PowerPC kako čest projekta Rhapsody.

Do izpuščenja macOS High Sierra, i na diskah, različnyh od SSD, prědustavjenoju fajlovoju sistemoju byla HFS+, naslědžena od klasičnoj Mac OS. Razrabotnik operacijnoj sistemy Linux Linus Torvalds kritikoval HFS+, nazyvajuči ju "věrojetno, najgoršeju fajlovoju sistemoju iz kogda-libo egzistovavših", čij ustroj "aktivno poškodžaje koristateljske dane". On kritikoval nečutlivost imen fajlov k registru, čto ješče vyše pogoršilo se poslě togo, kako Apple azširila fajlovu sistemu dlja poddrživanja Unicode.[80][81]

Podsistema Darwin v macOS upravjaje fajlovoju sistemoju, vključajuči rang dozvoljenij Unix. V 2003 i 2005 godah dva redaktora Macworld kritikovali shemu dozvoljenij. Ted Landau nazval nepravilno nastavjene dozvoljenja "najrazprostranjenějšim problemom" v macOS, a Rob Grifits prědpoložil, že něktorym koristateljam, věrojetno, až potrěbno resetovati dozvoljenja každy denj, čto može zajmati do 15 minut.[82] Nemnogo pozdněje, drugy redaktor Macworld , Den Frejks, nazval proceduru izpravjenja dozvoljenij nadměrno koristajemoju.[83] On utvrdžaje, že macOS obyčno obrabotyvaje dozvoljenja naležitoju metodoju bez vměšanja koristatelja, i reset dozvoljenij potrěbno prědprijmati jedino pri pojavjenju problemov.[84]

Arhitektura macOS vključaje v sebe mnogorangovu strukturu:[85] mnogorangove frejmvorky pomagajut bystromu razrabotanju aplikacij, podavajuči egzistujuči kod dlja razrěšenja občih zadanij.[86] Apple podavaje vlastne instrumenty razrabotanja programnogo zabezpečenja, najvyše znajemym iz ktoryh jest IDE Xcode. Xcode podavaje interfejs dlja kompilatorov, poddrživajučih několiko jezykov programovanja, vključajuči C, C++, Objective-C, i Swift. Dlja prěhoda Mac'ov na procesory Intel, on byl modifikovany takym sposobom, da by razrabotniki mogli stvarjati svoji aplikacije ako universalny binarny fajl, čto zabezpečaje suměstimost kako s procesorami Intel, tako i s PowerPC iz reda Macintosh.[87] Aplikacije vlastnyh i postrannyh razrabotnikov možno upravjati programno s koristanjem frejmvorka AppleScript,[88] shranivšego se od klasičnoj Mac OS,[89] ili s koristanjem vyše novoj aplikacije Automator, ktora prědlagaje prědběžno napisane zadanja, ne trěbujuči znanij programovanja.[90]

Programna suměstimost

[edit | edit source]
Gledite takože: Spisok program dlja Mac

Apple prědlagala dva osnovnyh API dlja razrabotanja programnogo zabezpečenja, početkovo prěznačenogo dlja macOS: Cocoa i Carbon. Cocoa byl nastupnikom API, naslědovanyh od OPENSTEP i ne imal analogov v klasičnoj Mac OS, onogda kako Carbon byl adaptacijeju API iz klasičnogo Mac OS, dozvaljajučeju minimalno prěpisyvati programno zabezpečenje dlja Mac, da by ono rabotalo nativno v Mac OS X.[22]

API Cocoa byl izrabotany v rezultatu surabotničstva firm NeXT Computer i Sun Microsystems. Tuto naslědstvo jest mnogo primětno dlja razrabotnikov v Cocoa, pokoliko prěfiks "NS" povseměstno koristaje se v frejmvorku, označajuči NeXTSTEP ili NeXT/Sun. Oficialny API OPENSTEP, opublikovany v septembru 1994 goda, stal prvym, razdělivšim API medžu Foundation i ApplicationKit, i prvym, izkoristavšim prěfiks "NS".[79] Tradicijno programy Cocoa osnovno pisali se na Objective-C, a Java koristala se kako alternativa. Jednako, 11 julija 2005 goda Apple oglasila, že "funkcije, dodane v Cocoa v versijah Mac OS X poslě 10.4, ne budut dodane v programny interfejs Cocoa-Java".[91] Raněje macOS takože poddrživala platformu Java kako "prědpočitany programny paket" – na praktikě to označalo, že aplikacije, napisane na Java, maksimalno dobro podhodili operacijnoj sistemě, ostavajuči se pri tom krosplatformeno kompatibilnymi, a grafične koristateljske interfejsy, napisane na Swing, izgledali bliz jednako, kako nativne interfejsy Cocoa. S 2014 goda Apple promuje svoj novy jezyk programovanja Swift kako prědpočitajemy jezyk dlja razrabotanja programnogo zabezpečenja na platformah Apple.

Prvonačelny plan Apple s macOS byl v tom, da by obvezati vsih razrabotnikov prěpisyvati svoje programno zabezpečenje na Cocoa API. To izzvalo veliky protest srěd egzistujučih Mac-razrabotnikov, ktore grozili odkazati se od platformy zaměsto tomu da by vkladati se v dragokoštujuče prěpisyvanje, i od toj ideje odkazali se.[22][92] dlja zabezpečenja plavnogo prěhoda od Mac OS 9 k Mac OS X, byl izrabotany Carbon API.[22] Aplikacije, napisane na Carbon početkovo mogli rabotati kako na klasičnoj Mac OS, tako i na Mac OS X, ale potom tuta možnost byla odstranjena po měrě razvivanja Mac OS X. Carbon ne byl vključeny v prvy iztvor Mac OS X: malokoristajemo originalno izpuščenje Mac OS X Server 1.0, ktory takože ne vključal interfejs Aqua.[93] Počinajuči s Leopard, Apple ograničila daljše razrabotanje Carbon i oglasila, že aplikacije Carbon ne budut rabotati v 64-bitnom rezimu.[92][22] Jednako, red aplikacij macOS prodolžal koristati Carbon ješče něktory čas poslě togo, osoblivo te, ktore proizhodili s doby klasičnoj Mac OS i dlja ktoryh obnovjenja byli by trudnymi ili nepotrěbnymi. K njim odnoset se Microsoft Office do Office 2016, i Adobe Photoshop do CS5.[94][92] Rannje versije macOS takože mogli odkryvati něktore aplikacije klasičnoj Mac OS posrědstvom Classic Environment s ograničenjem produktivnosti; tuta funkcija byla odstranjena, počinajuči s versije 10.5 na vsih Mac'ah s procesorami Intel.

Pokoliko macOS naleži standardu POSIX, mnoge programne pakety, napisane dlja drugyh Unix-podobnyh sistem vključno Linux, mogut byti prěkompilovane dlja raboty na njej, vključno i mnogyh naučnyh i tehničnyh program.[95] Postranne projekty, take kako Homebrew, Fink, MacPorts i pkgsrc zabezpečajut prědběžno skompilovane ili odformatovane pakety. Apple i druge firmy sut dodali versije grafičnogo interfejsa X Window System ktore dozvaljajut tutym aplikacijam rabotati s interfejsom, priblizno imitujučim macOS.[96][97][98] Tutčas Apple prěporučaje koristati projekt s otvorjenym izvornym kodom XQuartz; ranše versije mogli koristati aplikaciju X11, dostavjenu Apple, a ješče ranše – projekt XDarwin.[99]

Aplikacije mogut razprostranjati se na kompjutery Mac i instalovati se koristateljem iz vsakogo izvora i vsakym sposobom, napriklad, s pomočju daunlodovanja (s digitalnym podpisom ili bez, dostupnym črěz konto razrabotnika Apple) ili črěz Mac App Store, magazin programnogo zabezpečenja, poddrživajemy Apple posrědstvom procesa, potrěbujučego odobrjenje firmy. Aplikacije, instalovane črěz Mac App Store, rabotajut v izolovanoj obsrědině (pěskovišču), čto ograničaje jihnu možnost obměnjovati se informacijeju s drugymi aplikacijami ili izměnjati jedro operacijnoj sistemy i jej funkcije. Tuto razgledajut kako vyšnost, dozvaljajuču koristateljam instalovati aplikacije s uvěrjenostju, že oni ne smogut poškoditi svoju sistemu; ale takože to jest nedostatok, zatože tuto blokuje koristanje Mac App Store dlja profesionalnyh aplikacij, trěbujučih povyšenyh privelegij.[100][101] Aplikacije bez digitalnogo podpisa ne mogut byti startovane, za izključenjem startovanja iz konta administratora kompjutera.[102][103]

Apple izpuščaje aplikacije dlja macOS. Něktore iz njih vhodet v sostav macOS, a něktore prodavajut se oddělno. K njim odnoset se iWork, Final Cut Pro, Logic Pro, iLife i aplikacija dlja raboty s bazami danyh FileMaker. Mnogočislne druge razrabotniki takože prědlagajut programno zabezpečenje dlja macOS.

V 2018 godu Apple prědstavila prikladny sloj pod kodovoju nazvoju Marzipan, dlja portovanja iOS-aplikacij na macOS.[104][105] macOS Mojave vključala porty četyrěh vlastnyh aplikacij iOS, vključajuči Home i News, i bylo oglašeno, že API stane dostupny dlja koristanja postrannymi razrabotnikami od 2019 goda.[106][107][108] S izpuščenjem macOS Catalina v 2019 godu prikladny sloj stal dostupny postrannym razrabotnikam pod nazvoju Mac Catalyst.[109]

Aparatna suměstimost

[edit | edit source]

Spis versij macOS, poddrživanyh sistem, i jih trěbovanja k pameti.

Operacijna sistema God(y) izpuščenja Poddrživane sistemy[110] Trěbovanja k RAM
10.0 – 10.2 (Jaguar) 2001 – 2002 G3, G4 and G5 iBook and PowerBook, Power Mac i iMac
(mimo PowerBook G3 "Kanga")		 128 MB
10.3 (Panther) 2003 Mac s New World ROM[111]
10.4 (Tiger) 2004 Mac s vbudovanym FireWire i procesorom New World ROM ili Intel 256 MB
10.5 (Leopard) 2006 Mac s Select G4, G5, i Intel (32-bit ili 64-bit) pri 867 MHz ili vyše
Poddržka Classic prěstala od versije 10.5 i starših.		 512 MB
10.6 (Snow Leopard) 2008 Intel Macs (32-bit ili 64-bit)[112] 1 GB
10.7 (Lion) 2010 Intel Macs (64-bit)[112]
Poddržka Rosetta prěstala od versije 10.7 i starših.		 2 GB
10.8 (Mountain Lion)

– 10.11 (El Capitan)

 2012 – 2015
  • Laptopy: MacBook (aluminij, konec 2008 i pozdněje), MacBook Air (konec 2008 i pozdněje), MacBook Pro (srědina 2007 i pozdněje)
  • Desktopy: Mac Mini (početok 2009 i pozdněje), iMac (srědina 2007 i pozdněje), Mac Pro (početok 2008 i pozdněje)
  • Servery: Xserve (početok 2009)
10.12 (Sierra)

– 10.13 (High Sierra)

 2016 – 2017
10.14 (Mojave) 2018
10.15 (Catalina) 2019
4 GB
11 (Big Sur) 2020
12 (Monterey) 2021
13 (Ventura) 2022
8 GB
14 (Sonoma) 2023
15 (Sequoia) 2024
26 (Tahoe) 2025

Postranne razrabotniki stvorili take instrumenty, kako XPostFacto i patčy dlja butovanyh diskov, da by zabezpečiti instalovanje vyše novyh versij macOS na sistemy, oficialno ne poddrživajeme Apple. K njim odnosi se red sistem Power Macintosh do pokoljenja G3, ktore mogut rabotati pod upravjenjem Mac OS X 10.2 Jaguar vključno, kompjutery Mac na osnově G3, ktore mogut rabotati pod upravjenjem Tiger vključno, a takože kompjutery Mac G4 s čestotoju niže 867 MHz, ktore mogut startovati Leopard, jestli ubrati ograničenje s butovanogo DVD-diska ili vvesti komandu v interfejsu Mac Open Firmware da by soobčiti instalatoru Leopard, že čestota sostavjaje 867 MHz ili vyše. Za izključenjem funkcij, trěbujučih specialnoj aparatury, takyh kako grafično uskorjenje ili zapis DVD, operacijna sistema zabezpečaje jednakovu funkcionalnost na vsej poddrživajemoj aparaturě.

Pokoliko večinstvo aparatnyh komponentov Mac s procesorami Intel, ili komponentov, podobnyh jim, jest dostupno dlja zakupky,[114] něktore tehnične grupy ljudij sut razrabotali programno zabezpečenje dlja instalovanja macOS na ne-Apple kompjutery. Take aparaty nazyvajut se Hackintosh, portmanteau (kombinacija) sloves "hack" (vlom) i "Macintosh". To narušaje EULA s Apple (i take aparaty ne poddrživajut se tehničnoju podporoju Apple, garancijeju i tako dalje), ale spoločnosti obyčnyh koristnikov, ktore ne instalujut macOS dlja prěprodaži i dobytja grošov, sut obyčno ignorovany Apple.[115][116][117] Tute samosdělane kompjutery zabezpečajut veliku gybkost i možnost nastavjenja aparatury, ale cěnoju togo, že koristatelj nese veliku odpovědalnost za svoj kompjuter, integritet danyh i jih bezpečnost.[118] Firma Psystar pokušala se dobyti korist od prodaži macOS na aparaturě, ne sertifikovanoj Apple, za čto ju Apple izzvala v sud v 2008 godu.[119]

Prěhod od PowerPC k Intel

[edit | edit source]
Steve JobsСтив Джобс govori o prěhodu na procesory Intel.

V aprilu 2002 goda časopis eWeek izdal ogovarjanje, že u Apple jest versija Mac OS X pod kodovoju nazvoju Marklar, rabotajuča na procesorah Intel x86. Ideja Marklar byla v tom, da by zabezpečiti rabotu Mac OS X na alternativnoj platformě, jestli Apple bude nezadovoljena razvivanjem platformy PowerPC.[120] Te ogovarjanja zamolknuli do konca maja 2005 goda, kogda različne medija, take kako The Wall Street Journal[121] i CNET,[122] oglasili, že Apple prědstavi Marklar v najbližšem měsecu.[123][124][125]

6 junija 2005 goda Steve JobsСтив Джобс v svojej rěči na WWDC oglasil, že Apple podčas dvoh lět prějde s procesorov PowerPC na Intel, i že Mac OS X bude poddrživati obědvě platformy podčas tutogo prěhodnogo perioda. JobsДжобс takože potvrdil ogovarjenja o tom, že Apple podčas večšej česti perioda razrabotyvanja koristala versiji Mac OS X, rabotajuče na procesorah Intel. Na Mac'ah na osnově Intel bude rabotati nova prěkompilovana versija OS X zajedno s Rosetta, to jest slojem binarnoj translaciji, ktory dozvaljaje programnomu zabezpečenju, skompilovanomu dlja PowerPC Mac OS X, rabotati na aparatah s Intel Mac OS X. [126] Rosetta byla v sostavu versij Mac OS X do 10.6.8, vključno.[127] Apple odkazala se od poddrživanja klasičnogo režima na novyh Intel Mac'ah. Postranne programy emulacije, take kako Mini vMac, Basilisk II i SheepShaver zabezpečali poddrživanje něktoryh rannjih versij Mac OS. Nova versija Xcode i osnovne kompilatory komandnoj linije poddrživali stvarjenje universalnyh binarnyh fajlov, ktore mogli rabotati na vsakoj arhitekturě.[128]

Programno zabezpečenje, prěznačeno jedino dlja PowerPC, poddrživaje se oficialnym softverom Apple za prěvod binarnyh fajlov Rosetta, ale aplikacije v rezultatu museli byti prěpisanymi, da by oni korektno rabotali na vyše novyh versijah, izpuščenyh dlja procesorov Intel. Prvonačelno Apple pobudžala razrabotnikov stvarjati universalne binarne fajly s poddrživanjem PowerPC i Intel zajedno.[129] Binarne fajly PowerPC stradajut od poniženja produktivnosti pri startu na Intel Mac'ah črěz Rosett'u. Vyše togo, něktoro PZ PowerPC, tako kako nadstavky jedra i plaginy sistemnyh nastavjenij, sovsim ne poddrživajut se na Intel Mac'ah. Plaginy dlja Safari dolžne byti skompilovane dlja toj že platformy, kako i Safari, zatože kogda Safari rabotaje na Intel, jemu sut potrěbne plaginy skompilovane kako binarne fajly jedino dlja Intel, ili universalne binarne fajly, akože plaginy, napisane jedino dlja PowerPC, rabotati ne budut.[130] Ačekoli Intel Mac'y mogut startovati binarne fajly PowerPC, Intel i universalne binarne fajly, PowerPC Mac'y poddrživajut jedino universalne i PowerPC-budovanja.

Poslě prěhoda poddrživanje platformy PowerPC bylo ostavjeno. V 2009 godu Apple oglasila na WWDC, že Mac OS X 10.6 Snow Leopard prěstane poddrživanje procesorov PowerPC i bude rabotati jedino s procesorami Intel.[131] Rosetta prodolžila se prědlagati kako dodatno instalovanje dlja Snow Leopard, prěd tym, kako jej poddrživanje bylo ostavjeno v Mac OS X 10.7 Lion.[132] Vyše togo, nove versije programnogo zabezpečenja Mac OS X, kako vlastnogo stvorjenja, tako i postrannyh razrabotnikov, vse čestěje trěbovali procesorov Intel i novyh versij iLife, iWork, Aperture i Logic Pro.

Prěhod od Intel k Apple silicon

[edit | edit source]
Ilustracijno foto procesora Apple M1

Ogovarjanja o tom, že Apple prěvodi kompjutery Mac s procesorov Intel na vlastne procesory ARM, koristajeme v iOS, počinali hoditi ješče v 2011 godu[133] i to usiljali se, to oslabjali se podčas 2010-h godov.[134] Ogovarjanja usilili se v 2020 godu, kogda mnogočislne soobčjenja ukazyvali na to, že Apple oglasi o prěhodu na vlastne procesory na konferencije WWDC.[135]

22 junja 2020 goda na WWDC Apple oficialno oglasila o prěhodu na procesory vlastnogo razrabotanja, planujuči, že toj prěhod prodli se priblizno dva goda.[136] Prvoju versijeju macOS s poddrživanjem ARM stala macOS Big Sur. Big Sur i vyše pozdnje versije poddrživajut binarne fajly Universal 2, ktore sut aplikacije, sostoječe iz binarnyh fajlov Intel (x86-64) i Apple silicon (AArch64); pri startovanju aplikacije startue jedino podhodeči binarny fajl. Vyše togo, binarne fajly Intel možno startovati na ARM Mac'ah s koristanjem softvera za prěvod binarnyh fajlov Rosetta 2. Prěhod byl dokončeny na WWDC 2023 s anonsovanjem Mac Pro na osnově Apple silicon, s okončanjem prěhoda po 3 lětah, nemnogo so spozdnjenjem od razklada.

Izměnjenje arhitektury procesora dozvaljaje ARM Mac'am startovati aplikacije iOS i iPadOS v nativnom režimu.[137]

Črty

[edit | edit source]

Interfejs koristnika

[edit | edit source]

V koristateljskom interfejsu macOS po vrhnemu kraju ekrana razměščaje se linija menju, ktora polěv sodrživaje menju Apple (Apple menu) i menju aplikacij, a poprav sodrživaje menju stanja. Panel Dok (Dock) razměščaje se na dolu ekrana i sodrživaje značky dlja pripetyh i aktivnyh aplikacij, fajlov i papok, skryte okna, i Smetnik (Bin). Na večinstvu okon v početku linije zaglavja sut tri knopky, podobne horizontalnomu semaforu, ktore zatvarjajut, skryvajut i izměnjajut razměr okna.

Apple prodolžaje vnositi izměnjenja v izgled i dizajn macOS, osoblivo v izgled okon i linije menju. S 2012 goda Apple prodaje bliz vse svoje kompjutery Mac s displejami Retina vysokoj rezolucije, a macOS i jej API obširno poddrživajut ne zavisle na rezolucije razrabotanja dlja poddrživanja displejev s vysokoju rezolucijeju. Prěgledniki priměčajut, že poddrživanje tutoj tehnologije so strany Apple prěvažaje jej poddrživanje v Windows.[138][139][140]

Mnoge aplikacije slědujut opublikovanomu Apple područniku "Human interface guidelines" dlja macOS, davajuči možlivost sjedinjennogo koristateljskogo interfejsa i kombinacij klaviš.[141] V každoj aplikaciji na osnově frejmvorka Cocoa sut dostupne prověrka orfografije i gramatiky, paleta specialnyh simbolov, izbor kolora, izbor fonta i slovnik. Grafična sistema na osnově OpenGL komponuje okna na ekranu, zabezpečaje aparatno-uskorjeno odrysovanje. Tuta tehnologija, prdstavjena v versije 10.2, nazyvaje se Quartz Extreme, ona jest komponentom grafičnogo sloja Quartz. Vnutrny model obrabotanja izobraženja Quartz jest těsno svezany s modelom izobraženja formata Portable Document Format (PDF), čto ulegšaje izvodženje PDF na raznyh aparatah. Blagodare tomu funkcije prěgleda i stvorjenja PDF-dokumentov sut vbudovane vo vse standartne aplikacije.[142] Soglasno svojej popularnosti srěd dizajnerov, macOS takože dobyla poddrživanje množstva profesionalnyh video- i grafičnyh formatov i obširnu biblioteku prědustavjenyh fontov so znajemymi firmenymi dizajnami.[143]

Aqua

[edit | edit source]

Jednym iz glavnyh dodatkov medžu klasičnoju Mac OS i prvym osnovnym izpuščenjem Mac OS X byl dizajn Aqua s podobnymi vodě elementami. On byl razrabotany tako, "da by jego se požedalo liznuti".[144] Každy okonny element, tekst, grafika, vidžet renderovali s koristanjem tehnologije prostranstvenogo zagladžanja.[145] Prědhodno egzistujča tehnologija ColorSync byla ulěpšena i sbudovana v osnovny grafičny motor, da by zabezpečiti sovpadenje kolorov dlja professionalov v oblasti pečatarstva i multimedia.[146] Vokrug okon i oddělnyh tekstovyh elementov byli dodane tenje dlja stvorjenja počutja glubiny. Byli integrovane nove elementy interfejsa, vključajuči izdvižne okna (dialogove okna, pripinane k konkretnym oknam) i izdvižne panely, ktore mogli izdvigati se i zabezpečati dodatne možnosti.

Koristanje mekkyh obrysov, poluprozračnyh kolorov i tenkyh linij, podobno dizajnu prvyh iMac, dodalo vyše tekstury i kolora v koristateljsky interfejs v sravnjenju s tym, čto sut prědkladali Mac OS 9 i Mac OS X Server 1.0 v izgledu Platinum. Po slovesam Sirakuzy, pojavjenje Aqua i jej odhod od onogdašnjego izgleda byli "kako grom srěd jasnogo nebesa".[147]Bruce TognazziniБрjус Тоњацини (osnovatelj originalnoj Apple Human Interface Group) skazal, že interfejs Aqua v Mac OS X 10.0 byl krokom nazad v planu komforta koristanja po sravnjenju s originalnym interfejsom Mac OS.[148][149] Postranne razrabotniki počeli tvoriti temy izgleda dlja nastavjanyh aplikacij i inyh operacijnyh sistem, ktore imitovali izgled Aqua. V něktoroj měrě Apple izkoristala uspěšny prěhod k tutomu dizajnu dlja pritiska i grozby sudnymi težbami protiv tyh, kto tvori ili razprostranjaje programno zabezpečenje s ihterfejsom, ktory, po tvrdženju firmy, jest osnovany na jej ohranjenom avtorskym pravom dizajnu.[150]

Vslěd podobnogo izměnjenja dizajna v iOS 7, OS X Yosemite prěšli k ploskomu dizajnu, uprostivši mnoge elementy i ikonky Aqua.[151] V 2025 godu macOS Tahoe prijela dizajn Liquid Glass,[152] čestično nadohnuty Aqua.[153]

Prědustavjene komponenty

[edit | edit source]

Finder jest fajlovy menedžer, zabezpečajuči bystry dostup ko vsim oblastam kompjutera, ktory byl ulěpšeny v daljsih versijah macOS.[154][155] Funkcija Quick Look jest v Finder'u počinajuči s versije 10.5. Ona dozvaljaje dinamično prěgledati fajly, vključajuči videa i mnogostranične dokumenty, bez startovanja kakyh-libo drugyh aplikacij. Spotlight, tehnologija poiska fajlov, integrovana v Finder počinajuči s versije 10.4, dozvaljaje bystro v realnom času iskati fajly danyh, poštne poslanja, fotografije i drugu informaciju na osnově svojstv elementov (metadanyh) ili sodržanja.[156][157]

V versiji 10.3 Apple dodala funkciju Exposé (s versije 10.7 ona nazyvaje se Mission Control), ktora imaje tri možnosti dlja ulěpšenja dostupnosti medžu oknami i rabočim stolom. Tute možnosti vključajut bystro odobraženje vsih aktivnyh okon kako miniatury dlja koristnoj navigacije k raznym zadanjam, odobraženje vsih aktivnyh okon kako miniatury iz tekučej aplikacije i skryvanje vsih okon dlja dostupa k rabočemu stolu.[158] FileVault jest dodatna funkcija šifrovanja fajlov koristatelja s pomočju 128-bitnogo razširjenogo standarda šifrovanja (AES-128).[159]

V versiji 10.4 byli prědstavjene take funkcije: Automator, aplikacija, potrěbna dlja stvarjenja avtomatizovanyh rabočih procesov dlja raznyh zadanij;[160] Dashboard, grupa malyh aplikacij na cěly ekran, nazyvajemyh vidžetami rabočego stola, ktore možno otvarjati i zatvarjati jednim pritiskanjem klaviši[161] i Front Row, interfejs pogleda multimedia, dostupny s pomočju Apple Remote.[162] Služby sinhronizacije Sync Services dozvaljajut aplikacijam dostavati dostup k centralizovanoj razširjajemoj bazě danyh dlja raznyh elementov koristateljskyh danyh, vključajuči elementy kalendara i kontaktov. Potom operacijna sistema kontroluje konfliktujučimi izměnjenjami i zabezpečaje konsistentnost danyh.[163]

Počinajuči s versije 10.5 vsi sistemne ikonky povyšajut se do 512×512 pikselov, da by podhoditi raznym městam, kde one odobražajut se v večem razměru, vključajuči, napriklad, vid Cover Flow, - triměrny grafičny koristateljsky interfejs s iTunes, Finder, i drugymi produktami Apple, dozvaljajučimi vizualno pogledati fajly i digitalne mediateky po obložkam. V tutoj versije takože byli prědstavjene Spaces, virtualne pracovne plošiny, dozvaljajuče koristatelju imati nekoliko desktopov i odobražati jih v interfejsu, podobnomu Exposé;[164] tehnologija avtomatičnogo rezervnogo kopijovanja Time Machine, dozvaljajuča koristateljam progledati i vozvračati prědhodne versije fajlov i dane aplikacij;[165] i vprvo byla prědustavjena funkcija sděljenogo ekrana Screen Sharing.[166]

Apple dodala poddrživanje simbolov emodzi, vključivši v macOS proprietarny font Apple Color Emoji.[167][168] Takože Apple svezala macOS s socialnymi mrežami, takymi kako Twitter i Facebook, dodavši knopky dlja obměna kontentom, fotkami i tekstom.[169] Apple prěnesla v macOS nekoliko aplikacij i funkcij, ktore vprvo pojavili se v iOS, jej mobilnoj operacijnoj sistemy, napriklad, intelektualnogo osobnogo pomočnika Siri, prědstavjenogo v versiji 10.12 macOS.[170][171]

Mnogojezyčno poddrživanje

[edit | edit source]

Pri instalovanju macOS koristatelju sut dostupne 47 jezykov sistemy.[172] Metody vvoda dlja desetkov pisemnostij možno izbrati nezaležno od sistemnogo jezyka.[173] Obnovjenja dodali razširjeno poddrživanje kitajskogo pisma i integraciju s popularnymi socialnymi mrežami v Kitaju.[174][175][176][177]

Metody obnovjenja

[edit | edit source]

Obnovjenje macOS možno izpolniti s pomočju panela nastavjenij "Obnovjenje programnogo zabezpečenja" (Software Update) v sistemnyh nastavjenjah ili utility komandnogo redka softwareupdate. Do OS X 10.8 Mountain Lion, tuta funkcija izpolnjala se oddělnoju aplikacijeju "Obnovjenje PZ" (Software Update). V Mountain Lion i vyše pozdnyh versijah tuta funkcija byla integrovana v aplikaciju Mac App Store, ale osnovny mehanizm obnovjenja ostal neizměnnym i silno odličaje se od mehanizma daunlodovanja, koristajemogo pri pokupkě aplikacij v App Store. V macOS 10.14 Mojave funkcija obnovjenja iznova byla prěměščena v panel nastavjenij "Obnovjenje PZ".

Večinstvo kompjuterov Mac dostavajut obnovjenja macOS podčas šesti ili sedmi lět. Poslě izhoda novogo osnovnogo izpuščenja macOS prědhodne dva izpuščenja, kako prědže, periodično obnovjajut se, ale mnoge "diry" v bezpečnosti likvidujut se jedino v poslědnjem izpuščenju macOS.[178]

Bezpečnost

[edit | edit source]

Apple publikuje dokumenty Apple Platform Security, da by izložiti mehanizmy zaščity, vbudovane v sistemu macOS i aparaturu Mac.[179]

Na kompjuterah Mac s Apple silicon, macOS poddrživaje dodatočne aparatne elementy bezpečnosti:[180]

Opcijonalny v macOS režim Lockdown Mode dělaje možlivoju dodadotčnu zaščitu, kako napriklad neumožnjenje kompilacije realnogo časa dlja mašiny JavaScript v Safari, blokovanje telefonovanij FaceTime, jestli raněje vy s tutym kontaktom ne telefonovali, informacija o lokacije odstranjaje se, kogda fotografije se posylajut, Game Center izključen, prinaležnosti muset byti odobrjene, a vaš Mac odblokovany. Tuto prěodvračaje něktore čutlivosti macOS.[182]

Toliko poslědne velike izpuščanja macOS (aktualno je macOS Tahoe) sut dostali zaplaty na vse bezpečnostne čutlivosti. Dva prědhodnyh izpuščenja dostavajut něktore bezpečnostne obnovjenja, no ne dlja vsih ranimostij, o ktoryh znajut v Apple. V 2021 godu Apple izpravila kritičnuju ranimost eskalacije privilegij v macOS Big Sur, ale tuto izpravjenje ostalo nedostupnym dlja prědhodnogo izpuščenja, macOS Catalina, podčas 234 dnjev, dokud Apple ne dostala informaciju, že tuta ranimost byla izkoristana za infikovanje kompjuterov obyvateljev Honkonga i ostatnih ljudij, ktore posečali antivladne sajty, ktore mogli byti zablokovane v Honkongu.[183][184]

V macOS Ventura pridali podporu obnovjenij Rapid Security Response (RSR) režima Lockdown. Obnovjenja Rapid Security Response mogut potrěbovati restartovanja, ale instalujut se za menje, než minutu.[185][186] V analitikě, razrabotnik Hackintosh Mykola GrymalyukМыкола Грамалjук primětil, že obnovjenja RSR mogut izpravjati toliko ranimosti prostora koristnika, ale ne mogut izpravjati jedro macOS.[187] Lockdown Mode jest opcionalna bezpečnostna črta, izrabotana za zabezpečanje ekstremalnoj zaščity dlja koristateljev, ktore mogut byti podvrgnute riziku cěljenyh kiberatak, kako sut žurnalisti, aktivisti i publične figury. Tuty režim značno izměnjaje funkcionalnost devajsa, povyšajuči jego bezpečnost protiv rafinovanyh grozb, imenno protiv špionskyh program i napadov, organizovanyh državnymi organami. Apple utvrdžaje, že večšinstvo ljudij jest nikogda vyše podvrženo tutym atakam.[188]

Zlovrědne i špionske programy

[edit | edit source]

V svojih rannyh lětah, Mac OS X iměla radost blizko polnoj odsutnosti svojih tipov zlovrědnyh i špionskyh program, ktore oplyvnjali koristateljev Microsoft Windows.[189][190][191] macOS imaje nizšy děl koristnikov v sravnjenju s Windows.[192] Črvjaki, a takože potencialne ranimosti byli priměčane v 2006 godu, čto vedlo něktoryh analitikov industrije i antivirusne kompanije izdati ostrěženje, že Apple Mac OS X ne jest vpolno imunna protiv zlovrědnogo softvera.[193] Povyšanje tržnogo děla sběgalo se s rastučimi soobčenjami o raznorodnyh atakah.[194] Na početku 2011 goda, Mac OS X soočila se s velikym rastom atak zlovrědnyh program,[195] i take zlovrědne programy, kako Mac Defender, MacProtector, i MacGuard razgledali se kako rastuča problema dla koristnikov kompjuterov Mac. Na početku, instalator zlovrědnogo softvera trěboval od koristnika zadavati parolu administratora, ale pozdějše versije se instalovali bez vvoda od koristnika.[196] Prvonačelno, personal poddržky Apple byl poučen ne pomagati odstranjovati zlovrědne programy i ne priznavati egzistovanje problemy zlovrědnyh program, ale s razprostranjenjem virusov byl ipuščen dokument dlja poddržky. Apple oglasila obnovjenje OS X, ktoro izpravi problemu. Tuto dotykalo se priblizno 100,000 koristnikov.[197][198] Apple regularno izdavaje obnovjenja bezpečnosti dlja macOS,[199] ravno kako fajly podpisa, ktore sodrživajut signatury zlovrědnyh program dlja Xprotect, antivirusnoj česti paketa File Quarantine, prisutnogo počinajuči s Mac OS X Snow Leopard.[200]

Odnošenje

[edit | edit source]

Děl koristnikov

[edit | edit source]

Podlě danyh januara 2023 goda, macOS jest vtora najširoko koristana sistema občego naměrjenja, izkoristana v Internetu, vslěd Microsoft Windows, s dělom koristateljev 15.33% suglasno statistikě, sobranoj StatCounter.[201]

Promocija

[edit | edit source]

Kako proizvoditelj aparatov, Apple najvyše promovala macOS, da by prodavati kompjutery Mac. S promovanjem obnovjenij macOS fokus byl na jestvujučih koristnikah, promocije Apple Store i partnerskyh magazinov, ili na sobytjah dlja razrabotnikov. V velikorazměrnyh reklamnyh kampanijah, Apple osoblivo promovala macOS kako lěpšu za rabotu s media i v drugyh priměnjenjah u domašnogo koristatelja, i v sravnjenju s Mac OS X (osoblivo versij Tiger i Leopard), firma Microsoft dostala mnogo kritiky za svoju dolgo očekyvanu operacijnu sistemu Windows Vista.[202][203]

Linky i referencije

[edit | edit source]
  1. ↑ "What Is the I/O Kit?". IOKit Fundamentals. Bylo arhivovano iz iztočnika 22 januara 2021. Data dostupa: 4 septembra 2018. Apple considered several programming languages for the I/O Kit and chose a restricted subset of C++.
  2. ↑ "What's New in Swift". Apple Developer (Video). junija 14, 2016. At 2:40. Bylo arhivovano iz iztočnika avgusta 4, 2016. Data dostupa: junija 16, 2016.
  3. ↑ "The Register of UNIX© Certified Products". The Open Group. Bylo arhivovano iz iztočnika 7 avgusta 2025. Data dostupa: 7 avgusta 2025.
  4. ↑ "macOS Feature Availability". System Language. Bylo arhivovano iz iztočnika 22 januara 2021. Data dostupa: 25 mareca 2024.
  5. ↑ Gunnell, Marshall (5 junija 2024). "Macintosh Operating System (Mac OS)". Technopedia. Bylo arhivovano iz iztočnika 20 novembra 2020. Data dostupa: 13 januara 2025.
  6. ↑ "macOS". PC Magazine. Bylo arhivovano iz iztočnika 20 januara 2025. Data dostupa: 13 januara 2025.
  7. ↑ Clover, Juli (16 septembra 2025). "macOS Tahoe Now Available With Liquid Glass Design, Phone App, Spotlight Actions and More". MacRumors. Data dostupa: 15 septembra 2025.
  8. ↑ "Re: was OS X version 10.7 Lion UNIX 03 certified?". Bylo arhivovano iz iztočnika 29 aprilja 2020. Data dostupa: 22 julija 2021.
  9. ↑
  10. ↑ Geller, Adam (27 aprilja 2012). "Mac OS X 10.4 Tiger: Perhaps the Best Version Ever". Low End Mac (na anglijskom). Bylo arhivovano iz iztočnika 12 avgusta 2025. Data dostupa: 14 julija 2025.
  11. ↑ Evans, Jonny (22 junija 2020). "WWDC 2020: Yes, Apple is dumping Intel, gently". Computerworld. Bylo arhivovano iz iztočnika 25 septembra 2023. Data dostupa: 25 septembra 2023.
  12. ↑ Geller, Adam (14 mareca 2012). "Good-bye, PowerPC". Low End Mac (na anglijskom). Bylo arhivovano iz iztočnika 26 julija 2025. Data dostupa: 14 julija 2025.
  13. ↑ "Apple Confirms End of Support for Intel Macs After macOS Tahoe". PCMAG (na anglijskom). 10 junija 2025. Bylo arhivovano iz iztočnika 26 junija 2025. Data dostupa: 14 julija 2025.
  14. ↑ Ha, Anthony (junija 10, 2013). "Apple Has A New, California-Based Naming Scheme For OS X, Starting With OS X Mavericks". TechCrunch. Bylo arhivovano iz iztočnika julija 9, 2017. Data dostupa: junija 10, 2013.
  15. ↑ Mastroianni, Brian (13 junija 2016). "Apple unveils iOS 10, macOS, and more at WWDC 2016". CBS News. Bylo arhivovano iz iztočnika 25 septembra 2023. Data dostupa: 25 septembra 2023. Perhaps one of the announcements that stood out the most was a slight name change. The desktop operating system Mac OS X will now be called macOS to better match with the way the company's other operating systems are named.
  16. ↑ Preston, Dominic (9 junija 2025). "Apple renames its operating systems". The Verge (na anglijskom). Bylo arhivovano iz iztočnika 17 junija 2025. Data dostupa: 10 junija 2025.
  17. 1 2 3 "Apple BSD Overview". Apple. 2002. Bylo arhivovano iz iztočnika 7 novembra 2018. Data dostupa: 1 januara 2002.
  18. ↑ "1. System Overview". NeXTstep Concepts. NeXT. Bylo arhivovano iz iztočnika 21 novembra 2021. Data dostupa: 26 mareca 2021.
  19. ↑ "Apple Facts". The Apple Museum. Bylo arhivovano iz iztočnika dekembra 21, 2008. Data dostupa: dekembra 15, 2008. a joint venture with IBM, called Taligent, but was discontinued soon thereafter
  20. ↑ Markoff, John (dekembra 23, 1996). "Why Apple Sees Next as a Match Made in Heaven". The New York Times. str. D1. Bylo arhivovano iz iztočnika maja 31, 2008.
  21. ↑ Fawcett, Neil (februara 12, 1998). "Rhapsody suffers an identity crisis". Computer Weekly. Reed Business Information. Bylo arhivovano iz iztočnika maja 2, 2013. Data dostupa: aprilja 19, 2012.
  22. 1 2 3 4 5 Siracusa, John (aprilja 3, 2008). "Rhapsody and Blues". Ars Technica. Bylo arhivovano iz iztočnika novembra 4, 2015. Data dostupa: novembra 30, 2015.
  23. ↑ Kelly, Spencer (februara 26, 2011). Click – BBC TV programme. BBC. Bylo arhivovano iz iztočnika mareca 18, 2011. Data dostupa: mareca 20, 2011. Of course X ("ex") does mean 10, but anyone who used to poke around on Unix systems will know that in those days anything Unix had an X ("ex") in it, and OS Ten is written OS X ("ex") in honour of the fact that it is based on UNIX, unlike its predecessors. So, hey, you can say it any way you want; me, I'm showing my age and sticking with X (ex).
  24. 1 2 Siracusa, John (maja 13, 2011). "Here's to the crazy ones: a decade of Mac OS X reviews". Ars Technica. Bylo arhivovano iz iztočnika dekembra 8, 2015. Data dostupa: novembra 30, 2015.
  25. ↑ Dalrymple, Jim (mareca 23, 2004). "Adobe discontinues FrameMaker for Macintosh". Macworld. Bylo arhivovano iz iztočnika dekembra 8, 2015. Data dostupa: novembra 30, 2015.
  26. ↑ Rubenstein, John (julija 1, 2011). "Jon Rubinstein sends message to HP staff; Addresses TouchPad reviews". WebOS Nation. Bylo arhivovano iz iztočnika dekembra 8, 2015. Data dostupa: novembra 30, 2015.
  27. ↑ Spolsky, Joel (junija 13, 2004). "How Microsoft Lost the API War". Bylo arhivovano iz iztočnika aprilja 26, 2009. Data dostupa: aprilja 15, 2009. The developers of the Macintosh OS at Apple have always been in this camp [i.e. not trying to be backwards compatible no matter what]. It's why so few applications from the early days of the Macintosh still work...
  28. ↑ Siracusa, John (15 oktobra 2001). "Mac OS X 10.1". Ars Technica (na anglijskom). Bylo arhivovano iz iztočnika 13 dekembra 2023. Data dostupa: 24 junija 2025.
  29. ↑ "Apple Makes Mac OS X the Default Operating System on All Macs". Apple Newsroom (na anglijskom). Bylo arhivovano iz iztočnika 10 oktobra 2017. Data dostupa: 24 junija 2025.
  30. ↑ "About Mac OS 10.2 (Jaguar) and 10.3 (Panther)". University of California. Bylo arhivovano iz iztočnika 11 oktobra 2013.
  31. ↑ Siracusa, John (novembra 9, 2003). "OS X Panther review". Ars Technica. Bylo arhivovano iz iztočnika novembra 26, 2015. Data dostupa: novembra 30, 2015.
  32. ↑ Gregg Keizer (29 januara 2007). "Microsoft's Vista Had Major Mac Envy, Company E-Mails Reveal". Information Week. Bylo arhivovano iz iztočnika 11 julija 2021. Data dostupa: 10 julija 2021.
  33. ↑ Orlowski, Andrew. "The Jagwyre Review". The Register. Bylo arhivovano iz iztočnika septembra 20, 2017. Data dostupa: septembra 19, 2017. Using Mac OS X is like touring a land of fabulous ancient treasures – with a tourist authority that's still busy renovating them, and that hasn't quite completed the infrastructure. The sights can be breathtaking, but the roads are potholed and incomplete, and sometimes you have to get out and push. There are a few magnificent modern additions – Rendezvous, AppleScript Studio, for example – but in places the modern Apple archaeologists seem to have forgotten their ancestors techniques, and have resorted to inferior contemporary methods such as the Windows bodge of using three letter extensions for identifying the file type.
  34. ↑ Thompson, Ben (avgusta 2, 2017). "Apple and the Oak Tree". Stratechery. Bylo arhivovano iz iztočnika septembra 20, 2017. Data dostupa: septembra 19, 2017.
  35. ↑ Rizzo, John (novembra 12, 2003). "Mac OS X 10.3 Panther". Bylo arhivovano iz iztočnika dekembra 8, 2008. Data dostupa: aprilja 15, 2009. Once you reboot, you'll notice that Apple has abandoned the light and airy Aqua interface for the darker, heavier brushed-metal look of iTunes.
  36. ↑ W., Jeff (maja 27, 2008). "Mac OS X (10.5) – User Interface Changes". University of Wisconsin. Bylo arhivovano iz iztočnika julija 20, 2011. Data dostupa: aprilja 15, 2009.
  37. ↑ Siracusa, John (oktobra 29, 2007). "OS X Leopard review". Ars Technica. Bylo arhivovano iz iztočnika novembra 25, 2015. Data dostupa: novembra 30, 2015.
  38. ↑ "Mac OS X versions (builds) for computers – Apple Support". support.apple.com. Bylo arhivovano iz iztočnika maja 14, 2015. Data dostupa: maja 24, 2015.
  39. ↑ Chartier, David (aprilja 12, 2007). "Apple announces Leopard delays due to the iPhone". Engadget. Bylo arhivovano iz iztočnika dekembra 8, 2015. Data dostupa: novembra 30, 2015.
  40. ↑ Gruber, John. "WWDC 2009 Wrap-Up". Daring Fireball. Bylo arhivovano iz iztočnika dekembra 8, 2015. Data dostupa: novembra 30, 2015.
  41. ↑ "Apple to Ship Mac OS X Leopard on October 26". apple.com. Bylo arhivovano iz iztočnika januara 28, 2018. Data dostupa: januara 2, 2018.
  42. ↑ "Mac OS X 10.6 Snow Leopard". Apple Store (U.S.). Bylo arhivovano iz iztočnika maja 25, 2015. Data dostupa: maja 24, 2015.
  43. ↑ Turner, Dan. "Apple's Snow Leopard—an OS without new features". Macworld. Bylo arhivovano iz iztočnika januara 9, 2018. Data dostupa: januara 8, 2018.
  44. ↑ Siracusa, John (julija 20, 2011). "Lion review". Ars Technica. Bylo arhivovano iz iztočnika dekembra 14, 2015.
  45. ↑ Brand, Thomas (24 julija 2012). "Apple's History of Skeuomorphism". Egg Freckles. Bylo arhivovano iz iztočnika 3 avgusta 2020. Data dostupa: 21 mareca 2020.
  46. ↑ Cunningham, Andrew (julija 29, 2012). "Server, simplified: A power user's guide to OS X Server". Ars Technica. Bylo arhivovano iz iztočnika dekembra 8, 2015. Data dostupa: dekembra 2, 2015.
  47. ↑ Arthur, Charles (oktobra 30, 2012). "Apple's Tim Cook shows ruthless streak in firing maps and retail executives | Technology | guardian.co.uk". Guardian. London. Bylo arhivovano iz iztočnika oktobra 24, 2017. Data dostupa: dekembra 6, 2012.
  48. ↑ Siracusa, John (oktobra 22, 2013). "OS X Mavericks review". Ars Technica. Bylo arhivovano iz iztočnika novembra 22, 2015. Data dostupa: novembra 30, 2015.
  49. ↑ Siracusa, John (oktobra 16, 2014). "OS X Yosemite review". Ars Technica. Bylo arhivovano iz iztočnika novembra 24, 2015. Data dostupa: novembra 30, 2015.
  50. ↑ Siracusa, John (1 septembra 2009). "Mac OS X 10.6 Snow Leopard: the Ars Technica review". Ars Technica (na anglijskom). Bylo arhivovano iz iztočnika 5 dekembra 2022. Data dostupa: 24 junija 2025.
  51. ↑ Gruber, John. "Mountain Lion". Daring Fireball. Bylo arhivovano iz iztočnika avgusta 11, 2015. Data dostupa: avgusta 15, 2015.
  52. ↑ Arment, Marco. "Apple has lost the functional high ground". Bylo arhivovano iz iztočnika 31 oktobra 2021. Data dostupa: 15 avgusta 2015.
  53. ↑ Hattersley, Lucy. "Mac OS X El Capitan review: The best (and worst) new features". Macworld UK (na anglijskom). Bylo arhivovano iz iztočnika maja 11, 2017. Data dostupa: maja 19, 2017.
  54. ↑ "Apple just renamed one of its oldest and most important products". Business Insider. junija 13, 2016. Bylo arhivovano iz iztočnika novembra 11, 2016. Data dostupa: novembra 11, 2016.
  55. ↑ Apple – WWDC 2016 Keynote. 15 junija 2016. Sobytje jest na 2:02:50. Bylo arhivovano iz iztočnika 31 avgusta 2019. Data dostupa: 21 avgusta 2019.
  56. ↑ Siracusa, John (20 julija 2011). "Mac OS X 10.7 Lion: the Ars Technica review". Ars Technica (na anglijskom). Bylo arhivovano iz iztočnika 4 maja 2012. Data dostupa: 7 oktobra 2022.
  57. ↑ Bhartiya, Swapnil (13 januara 2015). "Linus Torvalds: Apple's HFS+ is probably the worst file system ever". CIO (na anglijskom). Bylo arhivovano iz iztočnika 3 oktobra 2022. Data dostupa: 7 oktobra 2022.
  58. ↑ Oakley, Howard (16 maja 2022). "Should you continue using HFS+?". The Eclectic Light Company (na anglijskom). Bylo arhivovano iz iztočnika 19 junija 2022. Data dostupa: 7 oktobra 2022.
  59. ↑ Swain, Chris. "APFS in macOS High Sierra". Macs in Chemistry (na anglijskom). Bylo arhivovano iz iztočnika 26 oktobra 2022. Data dostupa: 7 oktobra 2022.
  60. ↑ Juli Clover (24 septembra 2018). "Apple Releases macOS Mojave With Dark Mode, Stacks, Dynamic Desktop and More". MacRumors. Bylo arhivovano iz iztočnika 21 septembra 2022. Data dostupa: 24 septembra 2018.
  61. ↑ Cunningham, Andrew (7 oktobra 2019). "macOS 10.15 Catalina: The Ars Technica review". Ars Technica (na anglijskom). Bylo arhivovano iz iztočnika 22 septembra 2022. Data dostupa: 7 oktobra 2019.
  62. ↑ Tung, Liam (23 junija 2020). "Apple Big Sur: Here's what makes new macOS 'biggest update to design in over a decade'". ZDNet (na anglijskom). Bylo arhivovano iz iztočnika 5 aprilja 2022. Data dostupa: 23 junija 2020.
  63. ↑ Preston, Dominic (9 junija 2025). "Apple renames its operating systems". The Verge (na anglijskom). Bylo arhivovano iz iztočnika 17 junija 2025. Data dostupa: 10 junija 2025.
  64. ↑ Benedetto, Antonio G. Di (9 junija 2025). "Apple announces macOS Tahoe 26 with new design and revamped search features". The Verge (na anglijskom). Bylo arhivovano iz iztočnika 16 junija 2025. Data dostupa: 10 junija 2025.
  65. ↑ "Intel Macs Won't Get Updates After macOS Tahoe". MacRumors (na anglijskom). 9 junija 2025. Bylo arhivovano iz iztočnika 11 junija 2025. Data dostupa: 10 junija 2025.
  66. ↑ "US trademark 78257226". Data dostupa: 6 maja 2026.
  67. ↑ "US trademark 78269988". Data dostupa: 6 maja 2026.
  68. ↑ "US trademark 78270003". Data dostupa: 6 maja 2026.
  69. ↑ "US trademark 78271630". Data dostupa: 6 maja 2026.
  70. ↑ "US trademark 78271639". Data dostupa: 6 maja 2026.
  71. ↑ Kasper, Jade (maja 13, 2005). "Court sides with Apple over "Tiger" trademark dispute". AppleInsider. Bylo arhivovano iz iztočnika septembra 27, 2007. Data dostupa: aprilja 25, 2006.
  72. ↑ John Siracusa (28 aprilja 2005). "Mac OS X 10.4 Tiger". Ars Technica. str. 4. Data dostupa: 25 februara 2007.
  73. ↑ Apple (6 mareca 2006). "Developing 64-bit applications". Apple Developer Connection. Bylo arhivovano iz iztočnika 25 septembra 2007. Data dostupa: 5 mareca 2007.
  74. ↑ "Road to Mac OS X Snow Leopard: 64-bit to the Kernel". AppleInsider. oktobra 28, 2008. Bylo arhivovano iz iztočnika septembra 28, 2015. Data dostupa: septembra 28, 2015.
  75. ↑ "Mountain Lion Available Today From the Mac App Store". Apple. julija 25, 2012. Bylo arhivovano iz iztočnika oktobra 10, 2017. Data dostupa: januara 2, 2018.
  76. ↑ "Older 64-bit Macs out of the picture for Mountain Lion". CNET. julija 11, 2012. Bylo arhivovano iz iztočnika oktobra 1, 2015. Data dostupa: septembra 28, 2015.
  77. ↑ Lucy (2007). "Inside the Mac OS X Kernel" (PDF). 24th Chaos Communication Congress 24C3. Bylo arhivovano (PDF) iz iztočnika 29 avgusta 2017. Data dostupa: 13 junija 2012.
  78. ↑ Grothaus, Michael (aprilja 12, 2011). "Mac OS X Lion to tone down the Aqua". The Unofficial Apple Weblog. AOL. Bylo arhivovano iz iztočnika avgusta 28, 2011. Data dostupa: aprilja 9, 2012.
  79. 1 2 3 "Cocoa Fundamentals Guide: A Bit of History". ADC Reference Library. Apple Developer Connection. Bylo arhivovano iz iztočnika 7 mareca 2016. Data dostupa: 18 januara 2018.
  80. ↑ Bhartiya, Swapnil (januara 13, 2015). "Linus Torvalds: Apple's HFS+ is probably the worst file system ever". ITworld. Bylo arhivovano iz iztočnika maja 25, 2015.
  81. ↑ Junio C Hamano (Gitster) (dekembra 22, 2014). "CVE-2014-9390 aka "Git on case-insensitive filesystems"". Google+. Bylo arhivovano iz iztočnika maja 14, 2015.
  82. ↑ Griffiths, Rob (januara 23, 2005). "Prevent Mac Disasters". Macworld. IDG. Bylo arhivovano iz iztočnika dekembra 31, 2023. Data dostupa: dekembra 31, 2023.
  83. ↑ Frakes, Dan (avgusta 5, 2006). "Repairing permissions: what you need to know". Macworld. IDG. Bylo arhivovano iz iztočnika februara 19, 2009. Data dostupa: februara 8, 2009.
  84. ↑ Frakes, Dan (junija 2, 2008). "Five Mac maintenance myths". Macworld. IDG. Bylo arhivovano iz iztočnika januara 23, 2009. Data dostupa: februara 8, 2009.
  85. ↑ "About Developing for Mac". Apple. Bylo arhivovano iz iztočnika junija 2, 2012. Data dostupa: aprilja 4, 2012.
  86. ↑ Zepko, Tom (novembra 6, 2003). "Why Cocoa?". Bylo arhivovano iz iztočnika avgusta 4, 2009. Data dostupa: aprilja 15, 2009.
  87. ↑ "Adopting Universal Binaries on Mac OS X". Apple. februara 22, 2007. Bylo arhivovano iz iztočnika dekembra 20, 2008. Data dostupa: dekembra 15, 2008.
  88. ↑ Productions, Nyhthawk. "AppleScript: Graphic User Interface (GUI) Scripting". www.macosxautomation.com. Bylo arhivovano iz iztočnika novembra 21, 2016. Data dostupa: januara 3, 2017.
  89. ↑ "AppleScript Introduction". whitefiles.org. Bylo arhivovano iz iztočnika januara 31, 2016. Data dostupa: januara 3, 2017.
  90. ↑ "The really simple guide to Automator in OS X on the Mac | RAW Mac". www.rawinfopages.com. Bylo arhivovano iz iztočnika januara 3, 2017. Data dostupa: januara 3, 2017.
  91. ↑ "Introduction to Cocoa-Java Integration Guide". ADC Reference Library. Apple Developer Connection. Bylo arhivovano iz iztočnika avgusta 31, 2009. Data dostupa: aprilja 8, 2006.
  92. 1 2 3 Nack, John (aprilja 2, 2008). "Photoshop, Lightroom, and Adobe's 64-bit roadmap". John Nack on Adobe. Adobe Systems. Bylo arhivovano iz iztočnika aprilja 14, 2015. Data dostupa: mareca 30, 2016.
  93. ↑ "Looking back at OS X's origins". Macworld. Bylo arhivovano iz iztočnika 3 januara 2012. Data dostupa: 25 septembra 2020.
  94. ↑ Hall, Zac (mareca 5, 2015). "Back to the Mac: Microsoft releases redesigned Office for Mac 2016 Preview w/ Retina support, collaboration, more". 9to5 Mac. Bylo arhivovano iz iztočnika dekembra 28, 2017. Data dostupa: dekembra 27, 2017.
  95. ↑ Steele, Billy (maja 24, 2013). "NASA WISE Deputy Project Scientist Amy Mainzer". Engadget. Bylo arhivovano iz iztočnika junija 25, 2017. As an astrophysicist, having the Unix core underlying the OS is key, since virtually all of our software is Unix-based in some sense
  96. ↑ "X11 for Mac OS X 1.0". Apple. oktobra 28, 2003. Bylo arhivovano iz iztočnika dekembra 24, 2008. Data dostupa: dekembra 15, 2008.
  97. ↑ Ben Byer (oktobra 27, 2007). "Re: X11 in Leopard: xterm on start-up". Apple's x11-users mailing list. Bylo arhivovano iz iztočnika februara 10, 2008. Data dostupa: januara 18, 2008.
  98. ↑ Michael Larabel (maja 28, 2011). "X.Org Server 1.10.2 Brings A Bunch Of Bug-Fixes". phoronix. Bylo arhivovano iz iztočnika junija 3, 2011. Data dostupa: maja 29, 2011.
  99. ↑ Slivka, Eric (februara 17, 2012). "Apple Removes X11 in OS X Mountain Lion, Shifts Support to Open Source XQuartz". MacRumors. Bylo arhivovano iz iztočnika februara 22, 2012. Data dostupa: februara 23, 2012.
  100. ↑ Counsell, Dan (16 novembra 2015). "Not on the Mac App Store". Bylo arhivovano iz iztočnika 8 dekembra 2015.
  101. ↑ "Distributing Apps Outside the Mac App Store". Apple Developer. Apple. Bylo arhivovano iz iztočnika dekembra 8, 2015. Data dostupa: dekembra 1, 2015.
  102. ↑ Kazmucha, Allyson (4 oktobra 2019). "How to open apps from an unidentified developer in OS X Mountain Lion". IMore. Bylo arhivovano iz iztočnika 31 dekembra 2021. Data dostupa: 25 septembra 2020.
  103. ↑ "About Gatekeeper". Apple. Bylo arhivovano iz iztočnika dekembra 4, 2015. Data dostupa: dekembra 1, 2015.
  104. ↑ Gurman, Masrk (20 dekembra 2017). "Apple Plans Combined iPhone, iPad & Mac Apps to Create One User Experience". Bloomberg.com. Bylo arhivovano iz iztočnika 23 novembra 2021. Data dostupa: 2 februara 2019.
  105. ↑ Steinberger, Peter. "Marzipan: Porting iOS Apps to the Mac". PSPDFKit. Bylo arhivovano iz iztočnika 26 avgusta 2022. Data dostupa: 2 februara 2019.
  106. ↑ Gartenberg, Chaim; Bohn, Dieter (7 junija 2018). "The future of the Mac comes from iOS apps". The Verge. Bylo arhivovano iz iztočnika 11 novembra 2021. Data dostupa: 29 januara 2019.
  107. ↑ Ritchie, Rene (4 junija 2018). "Marzipan: What you need to know about iOS apps on the Mac". iMore. Bylo arhivovano iz iztočnika 18 avgusta 2021. Data dostupa: 29 januara 2019.
  108. ↑ Mayo, Benjamin (25 septembra 2018). "Marzipan". benjaminmayo.co.uk. Bylo arhivovano iz iztočnika 14 aprilja 2019. Data dostupa: 29 januara 2019.
  109. ↑ "Mac Catalyst". Apple Developer (na anglijskom). Bylo arhivovano iz iztočnika 22 septembra 2022. Data dostupa: 6 oktobra 2022.
  110. ↑ "macOS – Mac Hardware Requirements".
  111. ↑ "Mac OS X: System Requirements". Apple. aprilja 28, 2005. Bylo arhivovano iz iztočnika avgusta 9, 2007. Data dostupa: dekembra 20, 2006.
  112. 1 2 "System requirements for OS X Lion and Mac OS X v10.6". Apple Support (na anglijskom). Bylo arhivovano iz iztočnika septembra 23, 2016. Data dostupa: septembra 22, 2016.
  113. ↑ "Install macOS 10.14 Mojave on Mac Pro (srědina 2010) and Mac Pro (srědina 2012)". Apple Support. Bylo arhivovano iz iztočnika 12 novembra 2020. Data dostupa: 3 mareca 2021.
  114. ↑ "iMac – Tech Specs – Apple". Apple Inc. Bylo arhivovano iz iztočnika julija 28, 2015. Data dostupa: julija 28, 2015.
  115. ↑ "Home page – footer". tonymacx86.com. Bylo arhivovano iz iztočnika julija 28, 2015. Data dostupa: julija 28, 2015.
  116. ↑ K, M. "Is installing Mavericks on Hackintosh legal?". apple.stackexchange.com. Bylo arhivovano iz iztočnika avgusta 23, 2015. Data dostupa: julija 28, 2015.
  117. ↑ "Choosing the right CPU for your hackintosh". www.macbreaker.com. Bylo arhivovano iz iztočnika julija 11, 2015. Data dostupa: julija 28, 2015.
  118. ↑ Arment, Marco. "Far Too Much Analysis Of The Alleged New Mac Pro Geekbench Score". Marco.org. Bylo arhivovano iz iztočnika aprilja 5, 2015. Data dostupa: avgusta 14, 2015.
  119. ↑ Taub, Eric (16 julija 2008). "Apple sues Psystar to block Macintosh clones". The New York Times. Bylo arhivovano iz iztočnika 20 oktobra 2021. Data dostupa: 1 avgusta 2015.
  120. ↑ Rothenbourg, Matthew; dePlume, Nick (30 avgusta 2002). "Apple Keeps x86 Torch Lit with 'Marklar'". eWeek.com. Bylo arhivovano iz iztočnika 27 septembra 2022. Data dostupa: 8 junija 2013.
  121. ↑ Clark, Don; Wingfield, Nick (maja 23, 2005). "Apple Explores Use Of Chips From Intel For Macintosh Line". The Wall Street Journal. Dow Jones & Company. Bylo arhivovano iz iztočnika januara 15, 2015. Data dostupa: februara 8, 2009.
  122. ↑ Kanellos, Michael (24 maja 2005). "Apple to Intel: Some advantage, lots of risk". CNET. CBS Interactive. Bylo arhivovano iz iztočnika 22 januara 2022. Data dostupa: 22 januara 2022.
  123. ↑ Gruber, John. "I'll See You Intel". Daring Fireball. Bylo arhivovano iz iztočnika mareca 13, 2016. Data dostupa: mareca 31, 2016.
  124. ↑ Gruber, John. "Intel-Apple Odds and Ends". Daring Fireball. Bylo arhivovano iz iztočnika junija 8, 2005. Data dostupa: mareca 31, 2016.
  125. ↑ Gruber, John. "Bombs Away". Daring Fireball. Bylo arhivovano iz iztočnika aprilja 11, 2016. Data dostupa: mareca 31, 2016.
  126. ↑ Siracusa, John (junija 7, 2005). "Picking up the pieces: John Siracusa mourns the Power PC". Ars Technica. Bylo arhivovano iz iztočnika mareca 29, 2016. Data dostupa: mareca 31, 2016.
  127. ↑ AppleInsider Staff (26 februara 2011). "Mac OS X Lion drops Front Row, Java runtime, Rosetta". AppleInsider. AppleInsider, Inc. Bylo arhivovano iz iztočnika 1 mareca 2011. Data dostupa: 27 februara 2011.
  128. ↑ "Apple to Use Intel Microprocessors Beginning in 2006". Apple. junija 6, 2005. Bylo arhivovano iz iztočnika januara 30, 2018. Data dostupa: januara 2, 2018.
  129. ↑ "Adopting Universal Binaries". Apple. januara 2006. Bylo arhivovano iz iztočnika oktobra 17, 2006. Data dostupa: dekembra 20, 2006.
  130. ↑ Landau, Ted (maja 2006). "OS X First Aid". Macworld. IDG. Bylo arhivovano iz iztočnika januara 9, 2009. Data dostupa: februara 8, 2009.
  131. ↑ Stevens, Tim (junija 10, 2009). "Snow Leopard officially puts PowerPC Macs on endangered species list". Engadget. AOL. Bylo arhivovano iz iztočnika mareca 23, 2010. Data dostupa: junija 15, 2009.
  132. ↑ Arnold Kim (februara 27, 2011). "Mac OS X Lion: Drops PowerPC Emulation, Adds QuickTime Pro Features, Much More". MacRumors. Bylo arhivovano iz iztočnika februara 27, 2011. Data dostupa: februara 27, 2011.
  133. ↑ Demerjian, Charlie (5 maja 2011). "Apple dumps Intel from laptop lines". SemiAccurate. Stone Arch Networking Services, Inc. Bylo arhivovano iz iztočnika 17 maja 2022. Data dostupa: 25 junija 2020.
  134. ↑ "Apple Testing ARM Based Mac Prototypes with Large Magic Trackpad?". MacRumors (na anglijskom). 25 maja 2014. Bylo arhivovano iz iztočnika 15 septembra 2022. Data dostupa: 22 junija 2020.
  135. ↑ "ARM Macs: Expected at WWDC 2020, What We Know". MacRumors (na anglijskom). Bylo arhivovano iz iztočnika 25 junija 2020. Data dostupa: 22 junija 2020.
  136. ↑ "Apple announces Mac transition to Apple silicon". Apple Inc. Bylo arhivovano iz iztočnika 22 junija 2020. Data dostupa: 22 junija 2020.
  137. ↑ Lee, Nicole (22 junija 2020). "iOS apps will run natively on ARM-powered Macs". Engadget. Bylo arhivovano iz iztočnika 8 dekembra 2020. Data dostupa: 23 junija 2020.
  138. ↑ Castle, Alex (19 februara 2014). "How to make the Windows desktop look good on high-DPI displays". PC World. Bylo arhivovano iz iztočnika 14 avgusta 2021. Data dostupa: 25 septembra 2020.
  139. ↑ Cunningham, Andrew (aprilja 13, 2015). "Using the Retina MacBook as a Windows PC". Ars Technica. Bylo arhivovano iz iztočnika julija 9, 2015. Data dostupa: julija 9, 2015.
  140. ↑ Hutchinson, Lee (oktobra 28, 2014). "The Retina iMac and its 5K display… as a gaming machine? [Updated]". Ars Technica. Bylo arhivovano iz iztočnika julija 10, 2015. Data dostupa: julija 9, 2015.
  141. ↑ O'Malley, Kevin (2003). Programming Mac OS X: A Guide for Unix Developers. Manning. str. 7. ISBN 1-930110-85-5.
  142. ↑ "Mac OS X. It's what makes a Mac a Mac". Apple. Bylo arhivovano iz iztočnika februara 22, 2011. Data dostupa: mareca 2, 2011.
  143. ↑ Girard, Dave (septembra 9, 2013). "Making the ultimate creative content OS from bits of Windows, Mac, and Linux". Ars Technica. Bylo arhivovano iz iztočnika avgusta 19, 2015. Data dostupa: avgusta 14, 2015.
  144. ↑ "Macworld San Francisco 2000". 20 avgusta 2006. 6 min 45 sec. Bylo arhivovano iz iztočnika 12 dekembra 2021. Data dostupa: 6 januara 2009 – via YouTube.
  145. ↑ "The Aqua Interface". Apple Human Interface Guidelines. Apple. 9 junija 2008. Bylo arhivovano iz iztočnika 9 dekembra 2008. Data dostupa: 16 dekembra 2008.
  146. ↑ Davidson, James Duncan (2002). Learning Cocoa With Objective-C. O'Reilly. str. 6. ISBN 0-596-00301-3.
  147. ↑ Siracusa, John (oktobra 28, 2007). "Mac OS X 10.5 Leopard: the Ars Technica review". Ars Technica. Condé Nast Digital. Bylo arhivovano iz iztočnika dekembra 16, 2008. Data dostupa: dekembra 16, 2008.
  148. ↑ Tognazzini, Bruce (februara 2000). "OS X: A First Look". Bylo arhivovano iz iztočnika septembra 27, 2008. Data dostupa: novembra 5, 2008.
  149. ↑ Thomas, Matthew Paul (16 februara 2004). "My first 48 hours enduring Mac OS X". Bylo arhivovano iz iztočnika 14 oktobra 2008. Data dostupa: 5 novembra 2008.
  150. ↑ "Apple lowers boom on Aqua 'skins'". ZDNet. CBS Interactive. 2 februara 2001. Bylo arhivovano iz iztočnika 11 januara 2023. Data dostupa: 11 januara 2023.
  151. ↑ Siracusa, John (16 oktobra 2014). "OS X 10.10 Yosemite: The Ars Technica Review". Ars Technica. Bylo arhivovano iz iztočnika 24 novembra 2015. Data dostupa: 7 dekembra 2015.
  152. ↑ Cunningham, Andrew (9 junija 2025). "Apple's macOS 26 Tahoe has new Liquid Glass look, customizable folders, and more". Ars Technica (na anglijskom). Bylo arhivovano iz iztočnika 10 junija 2025. Data dostupa: 10 junija 2025.
  153. ↑ "Meet Liquid Glass - WWDC25 - Videos". Apple Developer (na anglijskom). Bylo arhivovano iz iztočnika 10 junija 2025. Data dostupa: 10 junija 2025.
  154. ↑ Holwerda, Thom (dekembra 6, 2007). "Review: Mac OS X 10.5 Leopard". OS News. Bylo arhivovano iz iztočnika maja 15, 2009. Data dostupa: aprilja 15, 2009. The next area where Apple claims to have made major improvements is the Finder.
  155. ↑ Siracusa, John (januara 26, 2006). "Finding Leopard". Ars Technica. Condé Nast Digital. Bylo arhivovano iz iztočnika februara 4, 2009. Data dostupa: aprilja 15, 2009. Unsurprisingly, each new Mac OS X release has been the vehicle for a parade of Finder fantasies.
  156. ↑ Siracusa, John (aprilja 28, 2005). "Mac OS X 10.4 Tiger". Ars Technica. Condé Nast Digital. Bylo arhivovano iz iztočnika aprilja 2, 2009. Data dostupa: aprilja 15, 2009.
  157. ↑ "Mac 101: Spotlight". Apple. novembra 6, 2008. Bylo arhivovano iz iztočnika januara 19, 2009. Data dostupa: aprilja 15, 2009.
  158. ↑ "Mac 101: Exposé". Apple. oktobra 31, 2008. Bylo arhivovano iz iztočnika dekembra 16, 2008. Data dostupa: dekembra 16, 2008.
  159. ↑ "About FileVault". Mac OS X 10.5 Help. Apple. Bylo arhivovano iz iztočnika januara 13, 2009. Data dostupa: dekembra 16, 2008.
  160. ↑ "Mac 101: Automator". Apple. novembra 6, 2008. Bylo arhivovano iz iztočnika dekembra 21, 2008. Data dostupa: dekembra 16, 2008.
  161. ↑ "Mac 101: Dashboard". Apple. novembra 11, 2008. Bylo arhivovano iz iztočnika dekembra 10, 2008. Data dostupa: dekembra 16, 2008.
  162. ↑ "Front Row". Apple. Bylo arhivovano iz iztočnika 15 dekembra 2008. Data dostupa: 16 dekembra 2008.
  163. ↑ "Why Use Sync Services?". Apple. 31 oktobra 2007. Bylo arhivovano iz iztočnika 12 oktobra 2008. Data dostupa: 16 dekembra 2008.
  164. ↑ "Spaces. Room for everything". Apple. Bylo arhivovano iz iztočnika 15 dekembra 2008. Data dostupa: 16 dekembra 2008.
  165. ↑ "Time Machine. A giant leap backward". Apple. Bylo arhivovano iz iztočnika dekembra 15, 2008. Data dostupa: dekembra 16, 2008.
  166. ↑ "Finder". Apple. Bylo arhivovano iz iztočnika 15 dekembra 2008. Data dostupa: 16 dekembra 2008.
  167. ↑ Jeff Blagdon (mareca 4, 2013). "How emoji conquered the world". The Verge. Bylo arhivovano iz iztočnika mareca 6, 2013. Data dostupa: julija 28, 2014.
  168. ↑ Sternbergh, Adam (novembra 17, 2014). "Smile, You're Speaking EMOJI: the rapid evolution of a wordless tongue". New York magazine. Bylo arhivovano iz iztočnika mareca 26, 2017. Data dostupa: avgusta 15, 2015.
  169. ↑ "OS X Mountain Lion: Share with iCloud, Facebook, Twitter, and other services". Apple. Bylo arhivovano iz iztočnika aprilja 19, 2016. Data dostupa: avgusta 14, 2015.
  170. ↑ "13 Things You Can Do with macOS Sierra You Couldn't Before". Gizmodo. septembra 27, 2016. Bylo arhivovano iz iztočnika septembra 27, 2016. Data dostupa: septembra 28, 2016.
  171. ↑ "How to use Siri in macOS Sierra: A look at using the Apple's virtual assistant on the Mac". Macworld. Bylo arhivovano iz iztočnika februara 4, 2017. Data dostupa: septembra 28, 2016.
  172. ↑ "macOS – How to Upgrade – Apple". Apple. Bylo arhivovano iz iztočnika septembra 27, 2016. Data dostupa: septembra 28, 2016.
  173. ↑ "System – New system languages". Apple. Bylo arhivovano iz iztočnika 23 junija 2011. Data dostupa: 6 junija 2011.
  174. ↑ Cheng, Jacqui (januara 10, 2013). "Apple's Tim Cook visits China to talk expansion, expansion, expansion". Ars Technica. Bylo arhivovano iz iztočnika septembra 18, 2015. Data dostupa: avgusta 14, 2015.
  175. ↑ Foresman, Chris (februara 16, 2012). "Next version of OS X to be more iOS-like than ever with Mountain Lion". Ars Technica. Conde Nast. Bylo arhivovano iz iztočnika avgusta 20, 2015. Data dostupa: avgusta 14, 2015.
  176. ↑ Campbell, Mikey (junija 8, 2015). "Apple targets China, Japan with new OS X El Capitan system fonts and input". Apple Insider. Bylo arhivovano iz iztočnika septembra 6, 2015. Data dostupa: avgusta 14, 2015.
  177. ↑ Panzarino, Matthew (februara 16, 2012). "Apple courts China with Sina Weibo, Baidu, Youku and more integrated in Mountain Lion". The Next Web. Bylo arhivovano iz iztočnika mareca 21, 2012. Data dostupa: mareca 15, 2012.
  178. ↑ Cunningham, Andrew (27 oktobra 2022). "Apple clarifies security update policy: Only the latest OSes are fully patched". Ars Technica (na anglijskom). Bylo arhivovano iz iztočnika 12 februara 2023. Data dostupa: 12 februara 2023.
  179. ↑ "Apple Platform Security". Apple Support (na anglijskom). Bylo arhivovano iz iztočnika 12 februara 2023. Data dostupa: 12 februara 2023.
  180. 1 2 3 "Explore the new system architecture of Apple silicon Macs - WWDC20 - Videos". Apple Developer (na anglijskom). Bylo arhivovano iz iztočnika 12 februara 2023. Data dostupa: 12 februara 2023.
  181. ↑ "Direct memory access protections for Mac computers". Apple Support (na anglijskom). Bylo arhivovano iz iztočnika 12 februara 2023. Data dostupa: 12 februara 2023.
  182. ↑ "Apple's Lockdown Mode offers extreme security for iPhone, iPad, and Mac". Macworld (na anglijskom). Bylo arhivovano iz iztočnika 12 februara 2023. Data dostupa: 12 februara 2023.
  183. ↑ Cunningham, Andrew (12 novembra 2021). "PSA: Apple isn't actually patching all the security holes in older versions of macOS". Ars Technica (na anglijskom). Bylo arhivovano iz iztočnika 1 januara 2023. Data dostupa: 12 februara 2023.
  184. ↑ Schneier, Bruce (31 oktobra 2022). "Apple Only Commits to Patching Latest OS Version". Schneier on Security. Bylo arhivovano iz iztočnika 27 septembra 2023. Data dostupa: 28 septembra 2023.
  185. ↑ Lawler, Richard (1 maja 2023). "Apple's first iPhone Rapid Security Response patch had a problem, but it's fine now". The Verge. Bylo arhivovano iz iztočnika 2 maja 2023. Data dostupa: 2 maja 2023.
  186. ↑ Cunningham, Andrew (1 maja 2023). "Apple uses iOS and macOS Rapid Security Response feature for the first time". Ars Technica (na anglijskom). Bylo arhivovano iz iztočnika 3 oktobra 2023. Data dostupa: 28 septembra 2023.
  187. ↑ Grymalyuk, Mykola (18 aprilja 2023). "macOS' Rapid Security Response: Designed into a Corner". Mykola's blog (na anglijskom). Bylo arhivovano iz iztočnika 2 maja 2023. Data dostupa: 2 maja 2023.
  188. ↑ "About Lockdown Mode". Apple Support (na anglijskom). Bylo arhivovano iz iztočnika 16 oktobra 2024. Data dostupa: 19 oktobra 2024.
  189. ↑ Welch, John (januara 6, 2007). "Review: Mac OS X Shines In Comparison With Windows Vista". Information Week. Bylo arhivovano iz iztočnika februara 9, 2007. Data dostupa: februara 5, 2007.
  190. ↑ Granneman, Scott (oktobra 6, 2003). "Linux vs. Windows Viruses". The Register. Bylo arhivovano iz iztočnika septembra 7, 2015. Data dostupa: februara 5, 2007.
  191. ↑ Gruber, John (junija 4, 2004). "Broken Windows". Daring Fireball. Bylo arhivovano iz iztočnika septembra 4, 2011. Data dostupa: aprilja 24, 2006.
  192. ↑ "Operating System Market Share". septembra 2009. Bylo arhivovano iz iztočnika januara 25, 2010. Data dostupa: aprilja 10, 2009.
  193. ↑ Roberts, Paul (21 februara 2006). "New Safari Flaw, Worms Turn Spotlight on Apple Security". eWeek. Bylo arhivovano iz iztočnika 27 septembra 2022. Data dostupa: 22 januara 2022.
  194. ↑ Conneally, Tim (avgusta 28, 2009). "'Macs don't get viruses' myth dissolves before public's eyes". BetaNews. Bylo arhivovano iz iztočnika avgusta 30, 2009.
  195. ↑ Grimes, Roger A. (maja 23, 2011). "7 questions about the Mac malware scare | Security". InfoWorld. Bylo arhivovano iz iztočnika junija 7, 2011. Data dostupa: julija 5, 2011.
  196. ↑ "Mac Security Boasts Threatened by Malware Surge – International Business Times". Ibtimes.com. maja 26, 2011. Bylo arhivovano iz iztočnika avgusta 8, 2011. Data dostupa: julija 5, 2011.
  197. ↑ Trenholm, Rich (20 maja 2011). "Apple tells support staff not to confirm Mac Defender infections". CNET. Bylo arhivovano iz iztočnika 22 junija 2021. Data dostupa: 21 mareca 2020.
  198. ↑ Seltzer, Larry (maja 25, 2011). "Mac Defender 2.0 Released – Security Watch". PC Mag. Bylo arhivovano iz iztočnika julija 17, 2011. Data dostupa: julija 5, 2011.
  199. ↑ "Apple security updates". Apple. januara 21, 2009. Bylo arhivovano iz iztočnika februara 5, 2009. Data dostupa: januara 29, 2009.
  200. ↑ "XProtect Explained: How Your Mac's Built-in Anti-malware Software Works". How-To Geek. maja 18, 2015. Bylo arhivovano iz iztočnika mareca 23, 2018.
  201. ↑ "Desktop Operating System Market Share Worldwide". StatCounter Global Stats (na anglijskom). Bylo arhivovano iz iztočnika 2 februara 2020. Data dostupa: 26 februara 2023.
  202. ↑ Nudd, Tim (aprilja 13, 2011). "Apple's Get a Mac campaign". AdWeek. Bylo arhivovano iz iztočnika oktobra 5, 2011. Data dostupa: dekembra 2, 2015.
  203. ↑ Arthur, Charles (oktobra 23, 2008). "Apple tweaks Microsoft over Vista ad spending". The Guardian. Bylo arhivovano iz iztočnika dekembra 8, 2015. Data dostupa: dekembra 2, 2015.

Vnješnje linky

[edit | edit source]

Retrieved from "https://incubator.wikimedia.org/w/index.php?title=Wp/isv/MacOS&oldid=7165894"