Jump to content

Wp/isv/Lukomarijsky jezyk

From Wikimedia Incubator
< Wp | isv
Wp > isv > Lukomarijsky jezyk
Jezyk
Lukomarijsky jezyk
lukomar.: олык марий йылме
Geografično razprostranjenje marijskyh jezykov v načelu XX stolětja[1][2]
Obča informacija
OzemjaRosija
Govoritelji258 722 (2020)[3]
Pismo
Služebny status
Služebny jezyk
Jezyčna organizacijaMarijsky naučno-izslědovatelny institut jezyka, literatury i historii
Jezyčna rodina
Jezyčne kody
ISO 639-3mhr

Lukomarijsky jezyk (lukomar.: олык марий, IPA: [olyk marij]), ili luko-iztočny marijsky jezyk — jedna iz standardizovanyh kniževnyh norm marijskogo jezyka, ktoru koristajut luko-iztočni Marijci (v osnovnom v evropejskoj česti Rosije).

Lukomarijsky jezyk, zajedno s gorskomarijskym i russkym jezykom, jest državny jezyk v Respublikě Marij El Rossijskoj Federacije. Čislo nositeljev na 2020 god — 258 722 ljudij[3]; suglasno prěpisu 2010 goda, govoriteljev bylo 365 127.[4]

Pismennost

Marijska pismennost na osnově kirilicy povstala v drugoj polovině XVIII stolětja. Nyněšny alfabet (s někotorymi izměnami) koristaje se od 1870-h godov.

V nyněšnem vidě lukomarijsky alfabet polučil svojě okončatelnoje sostavjenje na sověščanju učiteljev, rabotnikov Obkoma VKP(b), Narkomprosa MASSR, Marijskogo Naučno-izslědovatelnogo Instituta, Marijskogo Pedinstituta, marijskyh gazet, Učredgiza, s učastijem predsědatelja Narkomprosa RSFSR U. T. Kontjukova i prědstavitelja Centralnogo Naučno-izslědovatelnogo Instituta neruskyh škol professora F. F. Sovetkinа, provedenogo s 7 marta po 20 marta 1938 goda. Okončatelnoje oformljenje projekta luko-vozodnogo marijskogo jezyka bylo proizvedeno Ивановым И. Ф. (Ivan Filimonovič Andrejev)Ivan Filimonovič Andrejev (Ivanovym I. F.), Ивановым Г. С. (Grigorij Semenovič Ivanov)Grigorij Semenovič Ivanov (Ivanovym G. S.), Kontjukovym U. T., professorom Sovetkinym F. F.[5]

Lukomarijsky alfabet:[6]

А а Б б В в Г г Д д Е е Ё ё Ж ж З з И и Й й К к
Л л М м Н н Ҥ ҥ О о Ӧ ӧ П п Р р С с Т т У у Ӱ ӱ
Ф ф Х х Ц ц Ч ч Ш ш Щ щ Ъ ъ Ы ы Ь ь Э э Ю ю Я я

Lingvistična harakteristika

Fonetika i fonologija

Da by uslyšati zapis zvučanja lukomarijskogo jezyka, natisnite tut.

Samoglasky[7]

Otličiteljnoju osobennostju marijskyh samoglasok jest nenaprjažonnost artikulacije. Aktivne organy rěči pri izgovorjenju samoglasok sut naprjažone mnogo slabějše, neželi pri artikulaciji ruskyh samoglasok.

Marijske samoglasky sut odnorodni po kačestvu: v nih polnostju odsutstvuje diftongizacija. Bezudarně samoglasky ne redukujut se, osim položenij v absolutnom ishodu slova.

Prědnji red Zadnji red
OgubjeneNeogubjeneOgubjeneNeogubjene
IPA: /y/IPA: /i/IPA: /ə̃/ ыIPA: /i/ и
IPA: /ø/IPA: /e/IPA: /a/IPA: /o/

Suglasky[7]

Tvjorde suglasky v marijskom jezyku nikogda ne smekčajut se prěd samoglasnymi prědnjogo reda: tele IPA: /téle/ «zima», tide IPA: /tíde/ «tutoj».

V marijskom jezyku sut 4 mekke suglasky: IPA: /tɕ, lʲ, ɲ, j/.

Suglasne zvuky lukomarijskogo jezyka
Gubne Zubne Palatalne Zadnjejezyčne
Eksplozivne Vzryvne Šumne п IPA: /p/ б IPA: /b/т IPA: /t/ д IPA: /d/к IPA: /k/ г IPA: /ɡ/
Sonanty м IPA: /m/н IPA: /n/нь IPA: /ɲ/ҥ IPA: /ŋ/
Afrikaty ц IPA: /ts/ ч IPA: /tɕ/
Frikativne Šumne с IPA: /s/ з IPA: /z/ ш IPA: /ʃ/ ж IPA: /ʒ/х IPA: /x/
Sonanty л IPA: /l/ль IPA: /lʲ/ й IPA: /j/
Rotične р IPA: /r/

Vokalično suglasovanje

Harmonija samoglasok jest takovo javljenje, pri ktorom samoglasne zvuky sufiksov i okončanij asimilirujut se samoglasnymi korenja.

Vokalična harmonija po ogubljenosti

Ako udarjenje padaje na ogubljenu samoglasku IPA: /y, ø, u, o/, to konečna samoglaska v slově takože musi byti ogubljena: kütu IPA: /kütǘ/ «stado» — kütüşto IPA: /kütǘštö/ «v stadě». Ako udarjenje padaje na neogubljenu samoglasku IPA: /i, e, a, ə/, to na koncu slova vystupaje neogubljena samoglaska IPA: /e/: kid IPA: /kit/ «ruka» — kidyşte IPA: /kidə̃šte/ «v ruky».

Vokalična harmonija po redu

Ako v pervom slogu slova stoit samoglaska prědnjogo reda IPA: /i, e, y, ø/, to v naslědnyh slogah takože musi byti samoglasky prědnjogo reda: küzo IPA: /kǘzö/ «nož», imne IPA: /imɲe/ «konj». Ako v pervom slogu stoit samoglaska zadnjogo reda IPA: /u, o, ə̃, a/, to samoglasky drugyh slogov muse byti takože zadnjogo reda: agur IPA: /agur/ «vodovorot» — agurәşto IPA: /agúrəšto/ «v vodovortě».

Udarjenje

Udarjenje v marijskom jezyku jest raznoměstno, to jest v odnih slovah padaje na prvy slog, v drugyh — na vtory i t. d.: ava IPA: /avá/ «mati», muro IPA: /múro/ «pěsnj». V rěči ne vsi slova sut udareny. Udarjenje ne padaje na poslělogy, kako gyç «iz», dene «s», deke «k», deč «od»: port gyç IPA: /pört gə̃č/ «iz doma», muro dene IPA: /múro dene/ «s pěsnjeju».

Pri slovotvorjenju i sklonjenji udarjenje može prěmješčati se s odnogo sloga na drugy: ola IPA: /olá/ «grad» — olana IPA: /olaná/ «naš grad».

Iztočniky

  1. ↑ Rantanen, Timo; Tolvanen, Harri; Roose, Meeli; Ylikoski, Jussi; Vesakoski, Outi (8 junija 2022). "Best practices for spatial language data harmonization, sharing and map creation—A case study of Uralic". PLOS ONE (na anglijskom). 17 (6): e0269648. Bibcode:2022PLoSO..1769648R. doi:10.1371/journal.pone.0269648.
  2. ↑ Rantanen, Timo, Vesakoski, Outi, Ylikoski, Jussi, & Tolvanen, Harri. (2021). Geographical database of the Uralic languages (v1.0) [Data set]. Zenodo. https://doi.org/10.5281/zenodo.4784188
  3. 1 2 "Vserossijskaja perepis' 2020 goda. Tablica 4". Bylo arhivovano iz iztočnika 26 mareca 2023. Data dostupa: 7 aprilja 2023.
  4. ↑ "Vserossijskaja perepis' 2010 goda". Bylo arhivovano iz iztočnika 25 mareca 2023. Data dostupa: 7 aprilja 2023.
  5. ↑ Projekt alfavitov i orfografij marijskyh jezykov. — Joškar-Ola: Margosizdat, 1938. — 30 s.
  6. ↑ Alfabet marijsky. Joškar-Ola: Marijsky NII jezyka, literatury i historii. 2009. str. 222. ISBN 978-5-94950-049-1.
  7. 1 2 Zorina, Z. G. (1990). Marijsky jezyk dlja vsih. Joškar-Ola: Marijskoje knižnoje izdatelstvo. str. 224.

Literatura

Vněšnje linky

Retrieved from "https://incubator.wikimedia.org/w/index.php?title=Wp/isv/Lukomarijsky_jezyk&oldid=7204758"