Wp/isv/Lesja Ukrajinka

Larysa Kosač-Kvitka Лариса Петрівна Косач-Квітка
Lesja Ukrajinka Lesja Ukrajinka (fotografija iz 1896 g.)
Psevdonim	Lesja Ukrajinka
Urodila se	13 (25)^[1] fevruara 1871 g., Novohrad-Volynskyj (Rosijska imperija)
Umrla	19 julija (1 avgusta)^[1] 1913 g., Surami, Rosijska imperija
Znajema kako	Ukrajinska pisateljka, poetka, prěvoditeljka, kritička
Suprug	Klyment Kvitka
Podpis

Larysa Petrivna Kosač-Kvitka (ukr.: Лариса Петрівна Косач-Квітка), znajema pod psevdonimom Lesja Ukrajinka Леся Українка) (Novohrad-Volynskyj, 13 (25)^[1] fevruara 1871 – Surami, 19 julija (1 avgusta) 1913) byla ukrajinska poetka, pisateljka dram, prěvoditeljka i kritička literatury, ktora kako v narodnom dviženju Ukrajiny, tako i v dviženju žen odigryvala mnogo važnu rolju. Ona začisljaje se k najznamenitějšim osobam v historiji ukrajinskoj literatury.^[2]

Životopis

Lesja Ukrajinka urodila se v gradu Novohrad-Volynskyj (v 2022 g. prěimenovany na Zvjahelj) v dnešnjej žytomyrskoj oblasti. Ona dorastala v šljahetnoj rodině, v ktoroj razgovarjalo se jedino na ukrajinskom. Jejin otec, Petro Kosač, byl pravnik i činovnik, a jejna mati, Olha Drahomanova-Kosač, byla znana pisateljka, ktora pod psevdonimom Olena Pčilka pisala knigy glavno za děti. Kromě roditeljev, v žitju Larysy takože igral važnu rolju jejin ujec, znany historik i etnograf Myhajlo Drahomanov. Od dětstva ona byla boljna tuberkulozoju, iz pričiny čego ona ne mogla hoditi v školu, a zaměsto togo učila se v domu. Mlada Larysa iměla veliky muzikalny talent i prvonačelno iměla naděju, že bude pianistka, ale na žalost jej hvoroba unemožnila taku karieru. Zaměsto togo ona posvečala svoje žitje pisanju.

Kogda jej bylo trinadset lět, v 1884 g., ona debjutovala s publikacijeju poemy v ljvivskom časopisu Zorja («Zvězda»). To takože byl prvy raz, že ona upotrěbjala svoj psevdonim Lesja Ukrajinka. Zatože onogda publikacije na ukrajinskom jezyku byli zabranjene v Rosijskoj imperiji, potrěba bylo publikovati jih v Galiciji i potom iz Avstro-Vugrskoj monarhije kontrabandovati v Kyjev.

Prvy sbornik poem Lesje Ukrajinky pod nazvoju «Na krylah pěsnij» (ukr.: На крилах пісень) pojavil se v 1893 g. Pozdněje slědili ješče sborniky poem «Myslji i měčty» (ukr.: Думи і мрії, 1899 g.) i «Recenzije» (ukr.: Відгуки). Kromě togo, ona publikovala ponad desetju teatralnyh spektaklov. Jejno tvorčestvo jest odbitje silnyh emocij i glubokogo vnutrišnjego nepokoja, ale takože věry v spravědlivost i pobědu dobra. Ona čula se naslědničkoju evropejskoj kultury i često navezyvala do Antičnosti, ale takože inspirovala se sučasnymi tečenjami v zapadnoevropejskoj kniževnosti. Kromě togo jejne tvorby sodrživajut izrazne svojstva simbolizma. Poetičny spektakl «Lěsna pěsnja» (ukr.: Лісова пісня) iz 1911 roka jest široko uvažajemoju najlěpšeju jejnoju tvorboju.^[3]

Kako kritička literatury Lesja Ukrajinka napisala red člankov o historiji i sučasnosti evropejskoj kniževnosti. Kromě togo ona byla aktivnoju prěvoditeljkoju: prěvedla na ukrajinsky jezyk tvorby velikyh avtorov, srěd ktoryh: Homer, Heinrich Heine, Victor Hugo, George Gordon Byron i Adam Mickiewicz.

Lesja Ukrajinka byla mnogo aktivna i v spoločenstvu. Kako gorliva protivnička carskoj vlady ona silila se za razne marksistične organizacije v Ukrajině. Kromě togo ona takože byla aktivna feministka. V 1902 g. ona prěvedla Komunističny manifest Karla Marksa na ukrajinsky, vslěd čego byla najprvo areštovana, a potom ostavala pod nadzorom policije.

Jejin prvy narěčeny, Serhij Meržynskyj, umrl v 1901 g. Pod koncem žitja Lesja Ukrajinka omužila se s etnografom Klymentom Kvitkoju, supružstvo, ktoro jejna mati mimohodom odvrgala kako morganatično. V tomže samom periodu jejno zdravje značno pogaršalo se, ibo pored tuberkulozy iměla ješče boriti se s hvoroboju nyrok. Kogda jej byl 42 lět, ona umrla v ozdravnici v gradku Surami v Gruziji. Ona jest pogrebena na grobišču Bajkove v Kyjevu.

Lesja Ukrajinka pričisljaje se k najvažnějšim ženam v historiji Ukrajiny, a takože k jej najvažnějšim pisateljam. V Ukrajině mnoge ulice, školy, parky i jedin universitet noset jejno ime, a v mnogyh ukrajinskyh městah nahodet se statuje i druge pametniky.

Pametniky

Mogyla Lesje Ukrajinky na grobišču Bajkove v Kyjevu
Vulycja Lesi Ukrajinky, glavna ulica v gradu Luck^[4]
Statuja v Stryju
Pametna doska v Zaporižju
Pametna doska v Vieně

Izobraženje Lesje Ukrajinky na ukrajinskoj monetě
Poštna marka iz sovětskyh časov, izdana pri okaziji 100. goda urodženja Lesje Ukrajinky
Ukrajinska poštna marka iz 2014 g.
Na banknotě 200 hryvnij