Wp/isv/Latinizacija ukrajinskogo jezyka
.jpg)
Latinizacija (poněkogda takože romanizacija) znači prědstavjenje teksta napisanogo nelatinskym pismom s pomočju latinskogo alfabeta. Ukrajinsky jezyk imaje vlastnu kiriličsku azbuku, ktora v někojih obzirah odličaje se od russkoj. Latinizacija ukrajinskogo jezyka imaje kako glavny cělj, že čitatelji, ktori ne znajut kirilicu, budut poznati, kako izgovarjajut se ukrajinske slova, imena i nazvy. Ona takože može služiti za pisanje ukrajinskogo teksta na kompjuterah, ktore ne umějut pokazyvati kirilicu, i za pisanje ljudami neosvojenymi s razkladom ukrajinskoj klaviatury.
Jest razlika medžu latinizacijeju ukrajinskogo jezyka i ukrajinskoju latiniceju. Latinizacija v principu jest prěznačeny za ljudi, ktori ne znajut ukrajinsky ili vo vsakom slučaju ne znajut ukrajinsku azbuku, a ukrajinska latinica jest prědloženje zaměnjenja kiriličskogo pravopisa latinskym, najčestěje osnovanym na pravopisah zapadnoslovjanskyh jezykov.
Sut dvě glavne metody latinizacije: transliteracija (prědstavjenje pisanogo teksta, često ignorujuči izgovor) i transkripcija (prědstavjenje govorjenogo teksta). V praktikě mnoge sistemy vključajut elementy oboh metod. Mimohodom, vo vsakodnevnoj upotrěbě te dva terminy često sut zaměšane.
Transkripcija i transliteracija
[edit | edit source]Transkripcija bazuje se na izgovoru ukrajinskogo jezyka i na (očekyvanom, prěporučenom ili poželanom) izgovoru čitatelja. Tako nazyvajeme narodne ili popularne transkripcije iz definicije sut zavisne od cěljnogo jezyka. Napr. prězime Грушевський v anglijskym piše se kako Hrushevsky, v němečskom kako Hruschewsky, v francuzskom kako Hrouchevsky, v poljskom kako Hruszewski, i t.d. Take transkripcije često upotrěbjajut se v gazetah, časopisah, enciklopedijah i atlasah. Osoblivy tip transkripcije strěčaje se v provodnikah za turistov tipa Berlitz, v ktoryh prědstavjajut izgovor povyšego prězimene priblizno kako hroo-SHEW-skee. Jednoznačna rekonstrukcija prvobytnoj pisanoj versije na osnově transkripcije najčestěje jest nemožna bez znanja ukrajinskogo jezyka.
Transliteracija, iz drugoj strany, ne bazuje se na izgovoru, ale bezposrědnje na ukrajinskom pravopisanju. Cělj jest pravilno prědavanje pisemnogo ukrajinskogo teksta. Sistemy transliteracije najčestěje upotrěbjajut se v naučnyh kontekstah, profesionalnoj literaturě, bibliotekah i tako dalje. V protivnosti k transkripcijam jezyk cěljnoj grupy rědko ili nikogda ne odigryvaje rolju.
Ukrajinske sistemy latinizacije
[edit | edit source]Narodna sistema
[edit | edit source]
Sama Ukrajina priměnjaje oficialnu narodnu sistemu, ktorym posluživaje se v kontaktah s drugymi državami, a ktoru takože koristaje Organizacija sjedinjenyh narodov. Tuta sistema jest široko koristajemy za prědstavjenje ukrajinskyh geografičnyh nazv, ktore prěd nezavisnostju Ukrajiny v 1991 g. byli skoro izključiteljno znane v russkyh variantah, a takože za lične imena v pasportah. Ona jest mnogo shodna na pisanje ukrajinskyh imen, nazv i slov v anglijskom jezyku.
V prvyh lětah ukrajinskoj nezavisnosti nijedna oficialna sistema ne jestvovala: koristala se ili sistema někojego konkretnogo jezyka, ili sistema ISO 9, ili poněkogda někaky variant ukrajinskoj latinice. Prva versija narodnoj sistemy byla utvrdžena 19 aprilja 1996 g. Ukrajinskoju komisijeju za pytanja pravnoj terminologije, ktora tvrdila, že tuta sistema jest obvezna za transliteraciju ukrajinskyh nazv i imen v zakonodateljnyh i oficialnyh aktah na anglijskom jezyku.[1]
V 2007 g. vlada Ukrajiny prijela novu oficialnu sistemu za transliteraciju imen v ukrajinskyh pasportah. Tuta sistema odličaje se od narodnoj tym, že ukrajinske bukvy г i ґ prědavajut se bukvoju g, a bukvy і, ї i й (a takože prvy zvuk v bukvah є, ю i я) latinskoju bukvoju i.
27 januara 2010 g. vlada Ukrajiny ustanovila obnovjenu versiju oficialnoj narodnoj sistemy, ktora sjedinjaje poprědnje zakony.[2] Ona služi za prědavanje vsih vlastnyh imen v oficialnyh dokumentah, na kartah, tabličkah s nazvami ulic i naseljenyh měst, dragoukazateljah, znakah na postojkah avtobusa, tramvaja, metra, i t.d. V tutoj sistemě bukva г prědavaje se bukvoju h, a bukva ґ bukvoju g. Oficialne geografične nazvy ne sut prěvodžene, ale latinizovane bezposrědnje iz ukrajinskogo originala.[3]
GOST 16876-71
[edit | edit source]V aprilj 1971 g. Sovět ministrov Sovětskogo Sojuza ustanovil transliteracijny standard za sedm jezykov: GOST 16876-71 (GOST od rus.: Государственный стандарт), s malymi revizijami v lětah 1973 i 1980. Sistema byla prějeta Sovětom vzajemnoj ekonomičnoj pomoči (rus.: СЭВ, ang.: COMECON) pod kodom СЭВ 1362-78 v 1978 g. i Organizacijeju sjedinjenyh narodov v 1987 g. V 2002, Rosijska federacija zaměnila ju na ISO 9:1995.
Tuta sistema byla osnovana na naučnoj transliteraciji i sostojala iz dvoh tabel: prvoj s diakritičnymi znakami, drugoj s digrafami i trigrafami.[4]
V lětah 1995–2009 ukrajinsky naslědnik sovětskogo Državnogo komiteta po standardam, Deržstandart, poprobovala ješče vvesti izměnjenu versiju sistemy GOST 16876-71 za ukrajinsky jezyk, ale nijedno prědloženje ne bylo prijeto. Jednakože prědloženje Maksyma Vakulenka iz 1995 g.[5] byla vvedena kako «sistema B» v pozdnějšej sistemě DSTU 9112:2021.
DSTU 9112:2021
[edit | edit source]V aprilju 2022 g. sistema ДСТУ 9112:2021 «Kiriličsko-latiničska transliteracija i latiničsko-kiriličska retransliteracija ukrajinskyh tekstov. Pravila pisanja»[6] byla utvrdžena kako Državny standard Ukrajiny. Ona byla stvorjena Tehničnym komitetom 144 Državnoj naučno-tehničnoj biblioteky Ukrajiny. Suglasno tvoriteljam ona može služiti budučej surabotě medžu Evropejskym Sojuzom i Ukrajinoju, a takože mašinnomu prěvodženju.[7]
Sistema DSTU 9112:2021 jest modifikacija standarda ISO 9:1995, bolje prisposobjena svojstvam ukrajinskogo jezyka, i takože poddrživaje starějše formy jezyka, vključno s starocrkovnoslovjanskom.[8] Ona sostoji iz dvoh tabel: «sistemy A», s diakritičnymi znakami, i «sistemy B» s modifikujučimi bukvami.
Medžunarodne naučne sistemy
[edit | edit source]Naučna transliteracija
[edit | edit source]Medžunarodna naučna sistema (takože nazyvajemy akademičska ili lingvistična) najčestěje koristaje se jezykoznavcami v publikacijah o slovjanskyh jezykah i jest shodna na pravopisy češskogo i hrvatskogo jezykov. Tuta sistema jest čisto fonemična, čto znači, že vsaka bukva prědstavjaje jednu jedinicu zvuka. Prva kodifikacija byla v 1898 g. v Preußische Instruktionen («Prusske instrukcije»), ktore sodrživali směrnice za biblioteky i byli široko razprostranjene v bibliografičnyh katalogah v Srědnjej Evropě i Skandinaviji. Izměnjene versije tutoj sistemy byli publikovane Medžunarodnoju organizacijeju za standardizaciju, najprvo kako prěporučenje (ISO R/9) v 1954 g. (revizija v 1968 g.), a potom kako medžunarodny standard v lětah 1986 i 1995.[9]
ISO 9
[edit | edit source]Najnovějši standard ISO, ISO 9 iz 1995 g., jest krajna forma transliteracije, ktora sjedinjaje večinstvo kiriličskyh azbuk v jednu transliteracijnu tabelu. Tuta sistema harakterizuje se cělkovitoju jednoznačnostju i polnoju obratimostju: vsaku kiriličsku bukvu prědavaje jedna latinska bukva, pri čem razliky medžu jezykami, narodne tradicije i estetične aspekty ne igrajut rolju.[10] Napriklad, bukva г transliteruje se na g (kako v russkom), a ukrajinska bukva ґ na g̀. Ačekoli tuta sistema jest mnogo věrodostojny sposob transliteracije 1:1, ona jest malo praktična, ibo pokazyvanje vsih neobhodimyh diakritičnyh znakov jest nemožno bez Unikoda, a někoje znaky rědko sut v fontah.
Starějše standardy ISO
[edit | edit source]Sistema ISO 9:1995 zastupaje raněje ustanovjeny i skoro identičny standard ISO R/9:1986. Jednakože v bibliotekah čestěje koristaje se starějša sistema ISO R/9:1968 (ktora byla revizija versije iz 1954 g.), čto pravdopodobno jest svezano s tym, že prěhod v avtomatizovane sistemy odbyval se glavno v tečenju lět 1968–1986, a prěhod v novu transliteraciju stojal by mnogo časa, grošev i truda.[11] Tuta sistema jest shodnějša na slavističnu naučnu transliteraciju i v protivnosti k sistemě ISO 9, ona obsegaje fonemične razliky medžu jezykami. Kromě togo, poněkogda ona prědlagaje alternativne razrěšenja, napr. h ili ch za ukrajinsku bukvu х.
Amerikanska bibliotečna asociacija – Biblioteka kongresa
[edit | edit source]Sistema Amerikanskoj bibliotečnoj asociacije - Biblioteky kongresa (ALA-LC) za transliteraciju iz kirilice byla prvy raz publikovana v lětah 1904 i 1908, a revizije sodrživajuče ukrajinsky jezyk v 1941 g.[12] Poslědnja versija iz 2011 g. jest skoro identična prvoj.[13] Ona služi k prědstavjenju bibliografičnoj informacije v bibliotekah v SŠA i Kanadě, a od 1975 g. takože v Britanskoj bibliotekě (ang.: British Library).[14] Tuta sistema jest osnovana na anglijskom izgovoru (napr. ш, ч i х transliterovane sut na sh, ch i kh), sut v njej bukvy s diakritičnymi znakami ĭ i ï, a takože ligatury (napr. ю, ж i ц prědavajut se tako: i͡u, z͡h i t͡s. Uproščene versije sistemy ALA-LC sut široko priměnjene za latinizaciju v akademičskyh i drugyh publikacijah, v ktoryh piše se bez mekkogo znaka (ʹ), bez diakritičnyh znakov i ligatur, a s bukvoju y na početku slov zaměsto i.
BGN/PCGN
[edit | edit source]Sistema BGN/PCGN jest serija standardov utvrdženyh Sovětom SŠA po geografičnym nazvanjam (ang.: United States Board on Geographic Names) i Postojannym komitetom po geografičnym nazvanjam za oficialnu britansku upotrěbu (ang.: Permanent Committee on Geographical Names for British Official Use), s intuitivnym izgovorom za govoriteljev anglijskogo jezyka. Sistema BGN/PCGN za ukrajinsky jezyk byla prijeta v 1965 g., ale zaměnjena ukrajinskoju narodnoju sistemoju v 2019 g.[15]
Transkripcije
[edit | edit source]MFA
[edit | edit source]Medžunarodny fonetičny alfabet (MFA) (ang.: International Phonetic Alphabet, IPA) jest priklad transkripcije. On služi k tomu, že prědavaje izgovor v kakomkoli jezyku tako točno, kako možno. Tuta sistema često koristaje se v slovnikah i lingvističnyh publikacijah. V istině ona ne jest latinizacija, zatože MFA ne jest izključiteljno latinsko pismo – ačekoli jest osnovany na njim.
Popularne transkripcije
[edit | edit source]Kromě medžunarodnyh sistem za transliteraciju ili transkripciju mnogo jezykov takože imaje vlastnu metodu za prědavanje ukrajinskyh slov, imen i nazv. Cělj takyh «popularnyh» transkripcij jest približenje pravilnogo izgovora k pravopisu cěljnogo jezyka. Někoje sut oficialnějše od drugyh. One sut koristajeme mnogo često v gazetah, časopisah i internetu, a iz definicije sut zavisne od danogo jezyka. Ukrajinska bukva ч, napriklad, piše se kako sh v anglijskom, sch v němečskom, ch v francuzskom, sz v poljskom, i tako dalje.
Popularne transkripcije često sut netočne i v praktikě nahodet se někde na srědišču medžu transliteracijeju i transkripcijeju. Napriklad: smekčajuče bukvy я i ю vsegda transliteruje se s j ili y na početku sloga, ale smekčajuča bukva і nikogda (a russke bukvy е i ё poněkogda da, poněkogda ne), vslěd čego one toliko čestično prědavajut pravilny izgovor. Mekky znak ь sovsim ne transliteruje se v večinstvu popularnyh transkripcij. Kromě togo, one često podhodet dost svobodno k originalnomu pravopisu. Napriklad, konečna bukva й voobče jest odstranjena v mnogyh transkripcijah (Зеленський → Zelensky), a francuzska transkripcija dodavaje -e prězimenam na -ин (Пушкин → Pouchkine).[11]
Druge
[edit | edit source]Kodovanje volapük
[edit | edit source]Od rannjih časov interneta za pisanje russkyh tekstov (glavno e-pošty) bylo poněkogda koristana tako nazyvajemo kodovanje volapük (rus.: кодировка волапюк), ako kirilica byla nedostupna. Ideja bazuje se na shodnosti izgledom medžu kiriličskymi i latinskymi bukvami: piše se kirilicu s pomočju latinskyh bukv. Někoje bukvy sut v oboh alfabetah, ačekoli izgovor može byti sovsim iny, napr. a, B, e, H, K, p, c, T, x i t.d. Za druge bukvy sut hytre razrěšenja, napr. b zaměsto ь, }|{ zaměsto ж, I-O ili IO zaměsto ю, € zaměsto є, ili daže s pomočju čisl, napr. 3 zaměsto з, 6 zaměsto б, 4 zaměsto ч. Priklad: iz СОВЕТСКИЙ СОЮЗ izhodi něčto kako COBETCKUU` COIO3.
Kodovanje volapük bolje jest zasměška neželi ista transliteracija. Ono ne imaje utvrdžene pravila i ne služi ljudam, ktori ne znajut kirilicu. Ono ne imaje ničto občego s umětnym jezykom volapük, i nazyvaje se tako samo zatože tekst napisany takym sposobom izgledaje zabavno, a sama nazva jezyka zvuči směšno.
Transliteracijne tabely
[edit | edit source]| Ukrajinska azbuka | а | б | в | г | ґ | д | е | є | ж | з | и | і | ї | й | к | л | м | н | о | п | р | с | т | у | ф | х | ц | ч | ш | щ | ь | ю | я | ’ |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Narodna (2010)[16] | a | b | v | h, gh[17] | g | d | e | ie, ye[18] | zh | z | y | i | i, yi[18] | i, y[18] | k | l | m | n | o | p | r | s | t | u | f | kh | ts | ch | sh | shch | — | iu, yu[18] | ia, ya[18] | — |
| Pasport (2007) | a | b | v | g | g | d | e | ie | zh | z | y | i | i | i | k | l | m | n | o | p | r | s | t | u | f | kh | ts | ch | sh | shch | — | iu | ia | — |
| Narodna (1996) | a | b | v | h, gh[17] | g | d | e | ie, ye[18] | zh | z | y | i | i, yi[18] | i, y[18] | k | l | m | n | o | p | r | s | t | u | f | kh | ts | ch | sh | sch | ’ | iu, yu[18] | ia, ya[18] | — |
| GOST 16876-71 (1)[4] | a | b | v | g | — | d | e | ê (je) | ž | z | i | ì | ì | j | k | l | m | n | o | p | r | s | t | u | f | h (ch) | c | č | š | ŝ (šč)}} | ’ | û (ju) | â (ja) | ’ |
| GOST 16876-71 (2)[4] | a | b | v | g | — | d | e | je | zh | z | i | ih | ji | jj | k | l | m | n | o | p | r | s | t | u | f | kh | c | ch | sh | shh | ’ | ju | ja | * |
| DSTU (A)[19] | a | b | v | ǧ | g | d | e | je | ž | z | y | i | ï | j | k | l | m | n | o | p | r | s | t | u | f | x | c | č | š | ŝ | j | ju | ja | ’ |
| DSTU (B)[20] | a | b | v | gh | g | d | e | je | zh | z | y | i | ji | j | k | l | m | n | o | p | r | s | t | u | f | kh | c | ch | sh | shch | j | ju | ja | ’ |
| Ukrajinska azbuka | а | б | в | г | ґ | д | е | є | ж | з | и | і | ї | й | к | л | м | н | о | п | р | с | т | у | ф | х | ц | ч | ш | щ | ь | ю | я | ’ |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Naučna | a | b | v | h | g | d | e | je | ž | z | y | i | ji | j | k | l | m | n | o | p | r | s | t | u | f | x | c | č | š | šč | ’ | ju | ja | — |
| ISO 9 (1995)[21] | a | b | v | g | ģ | d | e | ê | ž | z | i | ì | ï | j | k | l | m | n | o | p | r | s | t | u | f | h | c | č | š | ŝ | ´ | û | â | ’ |
| ISO R/9 (1968)[22][11] | a | b | v | g (h) | ģ (g) | d | e | je | ž | z | i (y) | ī (i) | ï | j | k | l | m | n | o | p | r | s | t | u | f | h (ch) | c | č | š | šč | ' | ju | ja | " |
| ISO R/9 (1954) | a | b | v | g | ģ | d | e | je | ž | z | i, y | i | ji | j | k | l | m | n | o | p | r | s | t | u | f | h | c | č | š | šč | ' | ju | ja | ", ' |
| ALA-LC (1997)[21] | a | b | v | h | g | d | e | i͡e | z͡h | z | y | i | ï | ĭ | k | l | m | n | o | p | r | s | t | u | f | kh | t͡s | ch | sh | shch | ’ | i͡u | i͡a | — |
| BGN/PCGN (1965)[15] | a | b | v | h | g | d | e | ye | zh | z | y | i | yi | y | k | l | m | n | o | p | r | s | t | u | f | kh | ts | ch | sh | shch | ’ | yu | ya | ” |
| MFA | [ɑ] | [b] | [v~w] | [ɦ] | [g] | [d] | [ɛ] | [jє] | [ʒ] | [z] | [ɪ] | [і] | [ji] | [j] | [k] | [l] | [m] | [n] | [ɔ] | [p] | [r] | [s] | [t] | [u] | [f] | [x] | [t͡s] | [t͡ʃ] | [ʃ] | [ʃt͡ʃ] | [ʲ] | [ju] | [jɑ] | — |
| Ukrajinska azbuka | а | б | в | г | ґ | д | е | є | ж | з | и | і | ї | й | к | л | м | н | о | п | р | с | т | у | ф | х | ц | ч | ш | щ | ь | ю | я | ’ |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Estonsky[23] | a | b | v | h | g | d | e | je | ž | z | õ | i | ji | j, i | k | l | m | n | o | p | r | s, ss[24] | t | u | f | h | ts | tš | š | štš | —, j | ju | ja | — |
| Finsky[25] | a | b | v | h | g | d | e | je | ž | z | y | i | ji | j, i | k | l | m | n | o | p | r | s | t | u | f | h' | ts | tš | š | štš | — | ju | ja | — |
| Francuzsky[26] | a | b | v | h | g, gu | d | e | ie | j | z | y | i | ï | ï, y | k | l | m | n | o | p | r | s, ss[27] | t | ou | f | kh | ts | tch | ch | chtch | — | iou | ia | — |
| Katalansky[28] | a | b | v | h | g, gu | d | e | ie | j | z | i | i | i | i | k | l | m | n | o | p | r | s, ss[27] | t | u | f | kh | ts | tx | x | sx | — | iu | ia | — |
| Madjarsky[29] | a | b | v | h | g | d, gy[30] | e | je | zs | z | i | i | ji | j | k | l | m | n, ny[30] | o | p | r | sz | t, ty[30] | u | f | h | c | cs | s | scs | —[*] | ju | ja | — |
| Němečsky[31] | a | b | w | h | g | d | e | je | sh | s | y | i | ji | j | k | l | m | n | o | p | r | s, ss[27] | t | u | f | ch | z | tsch | sch | schtsch | — | ju | ja | — |
| Niderlandsky[32] | a | b | v | h | g | d | e | je | zj | z | y | i | ï (ji) | j | k | l | m | n | o | p | r | s | t | oe | f | ch | ts | tsj | sj | sjtsj | — | joe | ja | — |
| Špansky[33] | a | b | v | h | g | d | e | ie, je | y | z | i | i | i, yi | i | k | l | m | n | o | p | r | s | t | u | f | j | ts | ch | sh | shch | — | iu, yu | ia, ya | — |
| Švedsky[34] | a | b | v | h | g | d | e | je | zj | z | y | i | ji | j | k | l | m | n | o | p | r | s | t | u | f | ch | ts | tj | sj | sjtj | — | ju, iu, u | ja, ia, a | — |
| Turečsky[35] | a | b | v | g (h) | g | d | e | ye | zh | z | ı | i | yi | y | k | l | m | n | o | p | r | s | t | u | f | h (kh) | ts | ç | ş | şç | — | yu | ya | — |
| Ukrajinska azbuka | а | б | в | г | ґ | д | е | є | ж | з | и | і | ї | й | к | л | м | н | о | п | р | с | т | у | ф | х | ц | ч | ш | щ | ь | ю | я | ’ |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Poljsky[36] | a | b | w | h | g | d | e | je, ie | ż | z | y | i | ji | j | k | ł, l[37] | m | n | o | p | r | s | t | u | f | ch | c | cz | sz | szcz | ′[*] | ju, iu, u | ja, ia, a | — |
| Češsky[38][39][40] | a | b | v | h | g | d | e | je, ě[*] | ž | z | y | i | ji | j | k | l | m | n | o | p | r | s | t | u | f | ch | c | č | š | šč | ′[*] | ju | ja | — |
| Slovačsky[41] | a | b | v | h | g | d | e | je | ž | z | y | i | ji | j | k | l | m | n | o | p | r | s | t | u | f | ch | c | č | š | šč | ′[*] | ju, iu | ja, ia | — |
| Slovenečsky[42] | a | b | v | g | g | d | e | je | ž | z | y | i | ji | j | k | l | m | n | o | p | r | s | t | u | f | h | c | č | š | šč | ’ | ju | ja | " |
| Hrvatsky[43] | a | b | v | h | g | d | e | je | ž | z | y | i | ji | j | k | l | m | n | o | p | r | s | t | u | f | h (kh) | c | č | š | šč | ’ | ju | ja | — |
* Poljsky, češsky, slovačsky i hrvatsky, a takože madjarsky, imajut vlastne sistemy za smekčenje suglasok:
| Ukrajinska azbuka | ль, лє, ля | нь, нє, ня | ть, тє, тя | дь, дє, дя | сь, сє, ся | зь, зє, зя |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Poljsky | l, le, la | ń, nie, nia | t’, tie, tia | d’, die, dia | ś, sie, sia | ź, zie, zia |
| Češsky | l, le, la | ň, ně, ňa | ť, tě, ťa | ď, dě, ďa | s, sje, sja | z, zje, zja |
| Slovačsky | ľ, ľe, ľa | ň, ňe, ňa | ť, ťe, ťa | ď, ďe, ďa | s, sie, sia | z, zie, zia |
| Madjarsky | (ly, lye, lya) | ny, nye, nya | ty, tye, tya | gy, gye, gya | sz, szje, szja | z, zje, zja |
| Hrvatsky | lj, lje, lja | nj, nje, nja | t, tje, tja | d, dje, dja | s, sje, sja | z, zje, zja |
Priklady
[edit | edit source]Sravnjenje raznyh latinizacijnyh sistem za ukrajinsky jezyk na prikladu državnogo himna Ukrajiny:
Oficialne ukrajinske sistemy
[edit | edit source]| Kirilica | Narodna sistema | DSTU 9112:2021, sistema A | DSTU 9112:2021, sistema B |
|---|---|---|---|
| Ще не вмерла України і слава, і воля, Ще нам, браття молодії, усміхнеться доля. Згинуть наші воріженьки, як роса на сонці. Запануєм і ми, браття, у своїй сторонці. Приспів: Душу й тіло ми положим за нашу свободу, І покажем, що ми, браття, козацького роду. |
Shche ne vmerla Ukrainy i slava, i volia. Shche nam, brattia molodii, usmikhnetsia dolia. Zghynut nashi vorizhenky, yak rosa na sontsi, Zapanuiem i my, brattia, u svoii storontsi. Pryspiv: Dushu y tilo my polozhym za nashu svobodu, I pokazhem, shcho my, brattia, kozatskoho rodu. |
Ŝe ne vmerla Ukraïny i slava, i volja, Ŝe nam, brattja molodiï, usmixnetjsja dolja. Zǧynutj naši voriženjky, jak rosa na sonci. Zapanujem i my, brattja, u svoïj storonci. Pryspiv: Dušu j tilo my položym za našu svobodu, I pokažem, ŝo my, brattja, kozacjkoǧo rodu. |
Shche ne vmerla Ukrajiny i slava, i volja, Shche nam, brattja molodiji, usmikhnetjsja dolja. Zghynutj nashi vorizhenjku, jak rosa na sonci. Zapanujem i my, brattja, u svojij storonci. Pryspiv: Dushu j tilo my polozhym za nashu svobodu, I pokazhem, shcho my, brattja, kozacjkogho rodu. |
Medžunarodne sistemy
[edit | edit source]| Naučna sistema | ISO 9:1995 | ALA-LC (1997) | BGN/PCGN (1965) |
|---|---|---|---|
| Šče ne vmerla Ukrajiny i slava, i volja. Šče nam, brattja molodiji, usmixnet’sja dolja. Zhynut’ naši vorižen’ky, jak rosa na sonci, Zapanujem i my, brattja, u svojij storonci. Pryspiv: Dušu j tilo mi položym za našu svobodu, I pokažem, ščo my, brattja, kozats’koho rodu. |
Ŝe ne vmerla Ukraïni ì slava, ì volâ,
Ŝe nam, brattâ molodìï, usmìhnet'sâ dolâ. |
Shche ne vmerla Ukraïny i slava, i voli͡a. Shche nam, bratti͡a molodiï, usmikhnet'si͡a doli͡a. Zhynut' nashi vorizhen'ky, i͡ak rosa na sont͡si, Zapanui͡em i my, bratti͡a, u svoïĭ storont͡si. Pryspiv: Dushu ĭ tilo my poloz͡hym za nashu svobodu, I pokaz͡hem, shcho my, bratti͡a, kozat͡s'koho rodu. |
Shche ne vmerla Ukrayiny i slava, i volya. Shche nam, brattya molodiyi, usmikhnet'sya dolya. Z·hynut' nashi vorizhen'ky, yak rosa na sontsi, Zapanuyem i my, brattya, u svoyiy storontsi. Pryspiv: Dushu y tilo mi polozhym za nashu svobodu, I pokazhem, shcho my, brattya, kozats'koho rodu. |
Iztočniky
[edit | edit source]- ↑ "Рішення Української комісії з питань правничої термінології № 9" (na ukrajinskom). Bylo arhivovano iz iztočnika 6 aprilja 2011. Data dostupa: 9 maja 2025.
- ↑ "Постанова від 27 січня 2010 р. N 55 про впорядкування транслітерації українського алфавіту латиницею". Верховна рада України (na ukrajinskom). Data dostupa: 9 maja 2025.
- ↑ Syvak, Nina; Ponomarenko, Valerii; Khodzinska, Olha; Lakeichuk, Iryna (2011). Toponymic Guidelines for Map and Other Editors for International Use (na anglijskom). Kyiv: Kartagraphia. str. 11–14.
- 1 2 3 "Правила транслитерации букв кирилловского алфабета буквами латинского алфабета. ГОСТ 16876-71 (СТ СЭВ 1362-78). Издание официальное" (PDF). Издательство стандартов. 1981.
- ↑ Вакуленко, Максим. "Українська латиниця як засіб представлення державної мови в міжнародному спілкуванні" (na ukrajinskom). Data dostupa: 9 maja 2025.
- ↑ ukr.: ДСТУ 9112:2021 «Кирилично-латинична транслітерація і латинично-кирилична ретранслітерація українських текстів. Правила написання»
- ↑ "Новий національний стандарт ДСТУ 9112:2021 «Кирилично-латинична транслітерація і латинично-кирилична ретранслітерація українських текстів. Правила написання»". ДНТБ України (na ukrajinskom). Data dostupa: 9 maja 2025.
- ↑ "ДСТУ 9112:2021 (ISO 9:1995, NEQ) Кирилично-латинична транслітерація і латинично-кирилична ретранслітерація українських текстів. Правила написання" (na ukrajinskom). str. IV. Data dostupa: 9 maja 2025.
- ↑ "Transliteration Timeline". University of Arizona Library (na anglijskom). Bylo arhivovano iz iztočnika 9 maja 2020. Data dostupa: 9 maja 2025.
- ↑ "ISO 9:1995(en) Information and documentation — Transliteration of Cyrillic characters into Latin characters — Slavic and non-Slavic languages". ISO.org (na anglijskom). Data dostupa: 10 maja 2025.
- 1 2 3 Crouwel, Annet (1993). "De translitteratie van het cyrillische alfabet". V Delamarre, Marijke; Kruyzen, Hans; Velding, Ilonka; Wintermans, Vincent (red.). Cyrillische letterkunde. Rotterdam: Postscriptum. str. 109–1023. ISBN 90-801213-1-2.
- ↑ Gjelsness, Rudolph, red. (1941). A.L.A. Catalog Rules: Author and Title Entries. Chicago, IL: American Library Association. str. 335–36.
- ↑ "ALA-LC Romanization Tables". The Library of Congress (na anglijskom). 2011. Data dostupa: 9 maja 2025.
- ↑ "Searching for Cyrillic items in the catalogues of the British Library: guidelines and transliteration tables" (na anglijskom). Bylo arhivovano iz iztočnika 15 oktobra 2012.
- 1 2 "Romanization of Ukrainian: BGN/PCGN 2019 Agreement" (PDF). gov.uk. Data dostupa: 9 maja 2025.
- ↑ "Romanization System in Ukraine" (PDF). unstats.un.org (na anglijskom). str. 6. Data dostupa: 9 maja 2025.
- 1 2 Gh samo poslě bukvy z za odličenje od zh (ukr. ж), napr. Розгін → Rozghin.
- 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Vtora forma (od y) na početku slova.
- ↑ "ДСТУ 9112:2021 (ISO 9:1995, NEQ) Кирилично-латинична транслітерація і латинично-кирилична ретранслітерація українських текстів. Правила написання" (na ukrajinskom). str. 19–20. Data dostupa: 9 maja 2025.
- ↑ "ДСТУ 9112:2021 (ISO 9:1995, NEQ) Кирилично-латинична транслітерація і латинично-кирилична ретранслітерація українських текстів. Правила написання" (na ukrajinskom). str. 21–22. Data dostupa: 9 maja 2025.
- 1 2 Pedersen, Thomas T. "Ukrainian" (PDF). transliteration.eki.ee (na anglijskom). Bylo arhivovano iz iztočnika (PDF) 12 februara 2021. Data dostupa: 9 maja 2025.
- ↑ "IDS G.4: Transliteration der slavischen kyrillischen Alphabete" (PDF). Informationsverbund.ch (na němečskom). str. 15–16. Bylo arhivovano iz iztočnika (PDF) 1 mareca 2017. Data dostupa: 10 maja 2025.
- ↑ "Ukraina-eesti tähetabel". EKI teatmik (na estonskom). 29 maja 2022. Data dostupa: 9 maja 2025.
- ↑ Piše se ss medžu samoglaskami ili na koncu slova poslě akcentovanogo sloga.
- ↑ "Ukrainan translitterointi". fi.wikipedia.org (na finskom). Data dostupa: 9 maja 2025.
- ↑ Girodet, Jean (1976). Dictionnaire de la langue française (na francuzskom). Paris: Bordas.
- 1 2 3 Piše se ss medžu samoglaskami.
- ↑ "Ucraïnès". ésAdir (na katalanskom). Data dostupa: 9 maja 2025.
- ↑ András, Zoltán (1981). "Az osztály eletéből. A cirillbetűs átírás kérdéséi" (PDF). A Magyar Tudományos Akadémia Nyelvés Irodalomtudományok Osztályának közleményei (na vugrskom). Akadémiai Kiadó (32/1-2): 186. ISSN 0025-0368. Data dostupa: 9 maja 2025.
- 1 2 3 Vtora opcija prěd є, ї, ю, я, ь.
- ↑ Duden, v 22 (na němečskom). Mannheim: Dudenverlag. 2000.
- ↑ "Oekraïens - transcriptie van cyrillische lettertekens". Vlaanderen.be (na niderlandskom). Data dostupa: 9 maja 2025.
- ↑ "Transcripción básica del ucraniano". fundeu.es (na španskom). 4 julija 2023. Data dostupa: 9 maja 2025.
- ↑ Karlsson, Ola, red. (2017). Svenska skrivregler. Språkrådets skrifter (na švedskom). Stockholm: Liber. str. 252–254. ISBN 9789147111497.
- ↑ "Ukraynaca". tr.wikipedia.org (na turečskom). Data dostupa: 9 maja 2025.
- ↑ "Transliteracja i transkrypcja współczesnego alfabetu ukraińskiego". PWN.pl (na poljskom). Data dostupa: 9 maja 2025.
- ↑ Prěd mekkym znakom ili jotovanoju samoglaskoju.
- ↑ "Transkripce z ukrajinské cyrilice". Internetová jazyková příručka (in ). Data dostupa: 10 maja 2025.
- ↑ "Transliterace ukrajinské cyrilice". lib.cas.cz (in ).
- ↑ Pravidla českého pravopisu (in ). Praha: Academia. 2001. str. 76–89. ISBN 80-200-0475-0.
- ↑ Pravidlá slovenského pravopisu. 3., upravené a doplnené (PDF) (na slovačskom). Bratislava: Veda. 2000. str. 43.
- ↑ Dumka, Vladimir. Ukrajinsko-slovenski in slovensko-ukrajinski slovar / Українсько-словенський та словенсько-український словник (na slovenečskom). Založba ZRC. str. 17. ISBN 9610500781.
- ↑ "Ukrajinski jezik". hr.wikipedia.org (na hrvatskom). Data dostupa: 9 maja 2025.
Vněšnje linky
[edit | edit source]- "Стандартна українська транслітерація". translit.kh.ua (na ukrajinskom).
- "Транслітерація". ukrlit.org (na ukrajinskom).
- "Transliterate". spellingukraine.com (na anglijskom).
- "Latynizator". baltoslav.eu (na poljskom).
