Wp/isv/Komi-permjačsky jezyk
| Перем коми кыв | |
 | |
| Obča informacija | |
|---|---|
| Ozemja | Rosija |
| Govoritelji | 41 447 (2020)[1] |
| Pismo | Kirilica |
| Služebny status | |
| Služebny jezyk | Permsky kraj |
| Jezyčna rodina | |
| |
| Jezyčne kody | |
| ISO 639-1 | kv |
| ISO 639-3 | koi |
Komi-permjačsky jezyk (перем коми кыв ili коми-пермяцкӧй кыв) jest jedin iz trěh variantov mnogocentričnogo jezyka komi, zajedno s komi-zyrjanskom i komi-jazvinskom, naležeči k permskoj grupy uralskoj jezyčnoj rodiny. K tutoj grupě takože naleži udmurtsky jezyk.
Komi-permjačsky jest materinsky jezyk komi-permjakov, živučih v sěverozapadnoj česti Permskogo kraja, južno od Republiky Komi. Od 1925 do 2005 g. byl služebny jezyk Komi-permjačskogo avtonomnogo okruga pored russkogo, ale vslěd referenduma 2003 g. avtonomny okrug slil se v Permskoju oblastju v Permsky kraj i prěstal byti federalny subjekt Rosijskoj federacije. Čislo govoriteljev komi-permjačskogo jezyka jest padajuče, od 94 328 (2002)[2] do 41 447 (2020 g.).[3]
V komi-permjačskom sut četyri glavne grupy dialektov: južna (vključaje kudymkarsko-invensky, nižnjeinvensky, onkovsky, nerdvinsky dialekty), sěverna (kočevsky, kosinsko-kamsky, myslovsky, verhlupjinske dialekty), vrhnjekamsky i komi-jazvinsky (poněkogda uvažany za oddělny jezyk).
Na komi-permjačskom jezyku izhodi gazeta «Кама кытшын».
Azbuka
[edit | edit source]Komi-permjačsky piše se s pomočju varianta kiriličnoj azbuky, osnovanogo na russkoj s někojimi dodatočnymi bukvami (і, ӧ). Komi-permjačsky alfabet jest identičny komi-zyrjanskomu i sostoji iz slědujučih bukv:
| А а | Б б | В в | Г г | Д д | Е е | Ё ё |
| Ж ж | З з | И и | І і | Й й | К к | Л л |
| М м | Н н | О о | Ӧ ӧ | П п | Р р | С с |
| Т т | У у | Ф ф | Х х | Ц ц | Ч ч | Ш ш |
| Щ щ | Ъ ъ | Ы ы | Ь ь | Э э | Ю ю | Я я |
Tutoj byl vvedeny v 1938 g. S izključenjem 19. stolětja i početka 20. stolětja, komi-permjačsky vsegda byl pisany tymže samym alfabetom kako komi-zyrjansky: molodcovskym alfabetom (1918–1932, 1936–1938), latiniceju (1932–1936) i kiriliceju (raněje). Jednakože byli takože proby stvorjenja oddělnogo komi-permjačskogo alfabeta, napriklad slědujuči alfabet iz 1897 g.:
Priklady
[edit | edit source]Kratky komi-permjačsky razgovornik:[4]
- Олат-вылат! – Zdravo!
- Бур лун! – Dobry denj!
- Адззисьлытöдз! – Do viděnja!
- Быдöс бур! – Vse dobro!
- Аттьö! – Hvala, blagodarju!
- Пожалуйста! – Prošu!
- Извинитö! – Izvinite!
- Бур сёйöм! – Dobrogo apetita!
- Выль годöн! – S novym godom!
- Да – Da
- Не – Ne
Iztočniky
[edit | edit source]- ↑ "Всероссийская перепись населения 2020 года" (na russkom). Bylo arhivovano iz iztočnika 26 mareca 2023. Data dostupa: 14 septembra 2025.
- ↑ "Всероссийская перепись населения 2002 года" (na russkom). Bylo arhivovano iz iztočnika 23 mareca 2023. Data dostupa: 14 septembra 2025.
- ↑ "Всероссийская перепись населения 2020 года" (na russkom). Bylo arhivovano iz iztočnika 26 mareca 2023. Data dostupa: 14 septembra 2025.
- ↑ "Краткий разговорник". finnougoria.ru. Bylo arhivovano iz iztočnika 6 januara 2012.
Vněšnje linky
[edit | edit source]