Wp/isv/Katoličska crkov

Katoličska crkov

lat.: Ecclesia Catholica
Bazilika Sv. Petra, Vatikan
Klasifikacija	Katoličska
Pisanje	Biblia
Teologija	Katoličska teologija
Ustrojstvo	Episkopalno
Struktura	Občina
Papa	Papa Lev XIV
Administracija	Curia Romana
Oddělene crkve sui iuris	24 latinskyh crkvij i 23 iztočnokatoličskyh crkvij
Eparhije	Arhieparhij: 640 Eparhij: 2,851
Prihodov	221,700
Jezyk	crkovny latinsky i rodne jezyki
Liturgija	zapadna i iztočna
Centrala	Vatikan
Osnovatelj	Isus, suglasno svetoj tradicije
Pohodženje	1 stolětje n.e. Sveta Zemja, Rimska Imperija
Adeptov	1.313 miliardov (2017)
Duhovenstvo	episkopov: 5,304 svečenikov: 415,656 diakonov: 45,255
Officialny websajt	Svety Prěstol

Katoličska crkov (lat.: Ecclesia Catholica) jest najvelika větva hristijanstva (vyše než 1,34 mlrd. adeptov). Igrala značimu rolju v historiji zapadnogo světa. Izznačaje se 4 svojstvami: jedinstvom, universalnostju, svetostju i apostolskoju naslědnostju. Glavne principy sut izložene v "Katehizmu Katoličskoj crkvi", Apostolskom, Nikejsko-carigradskom i Atanasijevom simbolu věry, dekretah i kanonah Feraro-Florencijskogo, Tridentskogo i Prvogo Vatikanskogo sinodov.

Historija

V 1054. g. vslěd davnyh religioznyh sporov slučil se razkol Katoličskoj i Pravoslavnoj crkvij. V XI st. papa Grigorij VII jest ustanovil izbranje pap kardinalskym koledžem. Sbor kardinalov sut stali zvati konklavom.

S 1517 šlo veliko dviženje Reformacije, načinateljem ktoroj byl Martin Ljuter. Jednym iz povodov byli zloupotrěbjenja Katoličskoj crkvi i velika nezadovoljenost tutym narodnyh mas. Vslěd Reformacije stali javjenje protestantizma, odčudženje česti držav (Sěverna Němcija, Velika Britanija, Niderlandy, Skandinavija) i věrozakonne vojny, ktore šli do Vestfalskogo mira v 1648. g. katoličska crkov vedla Kontrreformaciju — proces borby s reformacijnymi dějateljami i reformy ustroja crkvi.

V 1869-70 gg. byl Prvy Vatikansky sinod, na ktorom jest byla prijeta dogma o nepogrěšnosti papy. Čest nesuglasnyh jest obrazovala davnokatolicizm.

Ustroj i upravjenje

Hierarhija duhovnikov v katoličskoj crkvi (kako i v pravoslavju) imaje 3 stupnje: episkopi, svečenniki, diakoni. Každa stupenj takož imaje svoje hierarhično razděljenje.

"Kodeks kanoničnogo prava" (lat.: Codex iuris canonici) od 1983. jest osnova tutčasnogo crkovnogo zakonodateljstva (jedino za crkvi latinskyh obredov). On skladaje se iz 7 knig ("Obče normy", "Narod Božji", "Učiteljsko služenje Crkvi", "Svetiteljsko služenje Crkvi", "Imutok Crkvi", "Karajuče sankcije (kaznji) v Crkvi", "Težby") i 1752 kanonov.

Iztočnokatolične crkvi sut upravjajeme Papoju posrědstvom Dikasterije za iztočne crkve. Oni koristajut svoj kodeks kanonov (Kodeks kanonov iztočnyh crkvij).

Osnovy věry

Osnovny članok: Wp/isv/Katolicizm

Tajenstva

Katoličska crkov priznavaje 7 tajenstv: kreščenje, sveto pomazanje, evharistija, izpověd, pomazanje hvoryh, rukopoloženje i supružstvo. Činiti tajenstva mogut jedino katolične duhovniki (izključajuči kreščenje, ktoro mogut tvoriti neduhovniki i nekreščene, ale jedino jestli ne imaje dostupa k duhovniku ili inyh slučajah).

Posmrtny život

Suglasno katolicizmu, poslě smrti duša napravjaje se na Božji sud, kde rěšaje se daljša sudba: raj (město razkoši pravednikov) ili peklo (město mučenja grěšnikov). Takož jestvuje koncepcija čistilišča, kde sut duši ljudij, ktore ne činili velike grěhy (tutu koncepciju ne priznavajut pravoslavje i protestantizm).

Vněšnje linky

• Tutoj članok imaje prěvod iz članka «Католическая церковь» v Vikipediji na russkom (spis avtorov; dozvoljeńje CC BY-SA 4.0).