Wp/isv/Jaguar
 | |
| Časovy interval | rannji Pleistocen (850,000 lět tomu prěd) do nastoječego[1] ▼ 0.85–0 Ma |
|---|---|
| Status shranjenja | Skoro ogroženy (NT) IUCN3.1[2] |
| Naučna klasifikacija | |
| Domen | Eukaryota |
| Carstvo | Animalia |
| Tip | Chordata |
| Klasa | Mammalia |
| Red | Carnivora |
| Podred | Feliformia |
| Sěmejstvo | Felidae |
| Podsěmejstvo | Pantherinae |
| Rod | Panthera |
| Vid | P. onca |
| (Linnaeus, 1758) | |
| Binominalno ime | |
| Panthera onca | |
| Areal razprostranjenja | |
 | |
Jaguar (Panthera onca) jest veliky kot iz roda Panthera, žive v Južnoj i Centralnoj Amerikě.
Jaguar jest tretjim po velikosti kotom poslě tigra i lva. On jest takože samym velikym i silnym kotom v zapadnoj polsferě.
Vslěd svojih petn, jaguar izgledaje podobno leopardu, hoti on jest obyčno večši i silnějši, a jego povedenje jest vyše shodno s tigrom. On ljubi byti okolo vody kako i tigr, i kako on, tako že jest znamenity veliky kot, ktory rad plavaje. Obyčno lovi sam.
Jaguar imaje velmi silny ukus, daže v sravnjenju s drugymi velikymi kotami.[3] Vslěd takogo silnogo ukusa, jaguari mogut kusati kapibary, brazilskyh tapirov, pekari, gigantskyh i prostyh mravojedov, i vsih pancirnyh reptilij kako sut kajmani, krokodili, vodne i suhozemne žolvy.[4] Jaguari ubivajut žrtvy neobyčnoju metodoju: oni kusajut premo črěz čerep medžu ušami i v mozg.[5]
Izgled
[edit | edit source]Jaguari imajut žoltu, někogda žolto-oranževu šubu s črnymi rozetami i petnami. Oni sut veliki i težki i takože imajut velmi silne myšce, ktore dělajut jih napravdu mogutnymi. Oni ne mogut velmi dobro laziti vgoru, ale umějut plavati.
Poněkogda jaguari sut sovršenno črnoj barvy, ale pri pogledu iz blizkosti sut vidne petna. Jih nazyvajut "črna pantera" ili prosto "pantera". Tuto jest kolorova morfa v ramkah jednogo vida, raznovidnost polimorfizma.
Domovina
[edit | edit source]Jaguari živut v Južnoj Amerikě i Centralnoj Amerikě. Oni glavno živut v džunglah, ale takože i v savanah, blatah, prerijah, lěsah, pustynjah i na odkrytyh krajinah.
Život
[edit | edit source]Jaguari ne sut specializovani na jednom vidu jedanja i žrut skoro vsečto, čto mogut loviti: velikyh i malyh sosavcev, ptice, reptilije, ryby i skot. Jest to zasadny predator. Pri lovu oni obyčno tajno prihodet blizko k žrtvě, poslě čego jaguar neočekyvano skakaje na žrtvu i klade ju dolu. Jaguar kusaje črěz čerep svojej žrtvy da by ju ubivati. Potom on odnosi žrtvu v bezpečno město i tam ju požiraje.
Po brěmennosti okolo 100 dnjev samica rodžaje obyčno 1 - 4 mladeta, ktore ostavjajut rodinu črěz 1–2 goda i stavajut se zrělymi priblizno k 3 lětam. Jaguari mogut žiti na volji do 10–12 lět, v nevolji (napriměr, v zooparkah) oni mogut dožiti 20–22 lět.
Referencije
[edit | edit source]- ↑ Seymour, K. (1993). "Size change in North American Quaternary jaguars". V Martin, R. A.; Barnosky, A. D. (red.). Morphological change in Quaternary mammals of North America. Cambridge University Press. str. 343–372. doi:10.1017/CBO9780511565052.014. ISBN 978-0-521-40450-1.
- 1 2 Quigley, H.; Foster, R.; Petracca, L.; Payan, E.; Salom, R. & Harmsen, B. (2018). "Panthera onca". The IUCN Red List of Threatened Species. IUCN. 2017: e.T15953A123791436. doi:10.2305/IUCN.UK.2017-3.RLTS.T15953A50658693.en. Data dostupa: 13 februara 2026.
- ↑ Stephen Wroe; Colin McHenry; Jeffrey Thomason (2006). "Bite club: comparative bite force in big biting mammals and the prediction of predatory behavior in fossil taxa" (PDF). Proceedings of the Royal Society B. Royal Society. 272 (1563): 619–625. doi:10.1098/rspb.2004.2986. PMC 1564077. PMID 15817436. Bylo arhivovano iz iztočnika (PDF) 21 septembra 2006. Data dostupa: 7 avgusta 2006.
- ↑ Hamdig, Paul. "Sympatric Jaguar and Puma". Bylo arhivovano iz iztočnika 1 februara 2008. Data dostupa: 19 mareca 2009.
- ↑ Rosa CL de la and Nocke, 2000. A guide to the carnivores of Central America: natural history, ecology, and conservation. The University of Texas Press. ISBN 978-0-292-71604-9
Vnešnje linky
[edit | edit source]- Tutoj članok imaje prěvod iz članka «Jaguar» v Vikipediji na anglijskom (spis avtorov; dozvoljenje CC BY-SA 4.0).
- Tutoj članok imaje prěvod iz članka «Jaguar» v Vikipediji na prostom anglijskom (spis avtorov; dozvoljenje CC BY-SA 4.0).
