Jump to content

Wp/isv/Irak

Add links
From Wikimedia Incubator
< Wp | isv
Wp > isv > Irak
Država
Irak
  • arab.: جُمْهُورِيَّةُ الْعِرَاقِ
  • kurd.: كُومَارَى عِئراق
Horugva
Gerb
Obča informacija
Polna nazvaIrakska republika
Himn"Mawtini"
arab.: "موطني"
("Moja Matčina")
Glavny i najbolši gradBagdad
Služebne jezykyarabisky • kurdsky
Državna formaFederativna parlamentarna republika
Statistika
Plošča437 072 km² (58 město)
Naseljeńje
  • Ocěnka (2021): 43 533 592[1][2] ljudij (36 město)
Valutairaksky dinar (IQD)
Časova zona
Map
Irak na kartě
Koordinaty: 33°20′N 44°26′E / 33.333°N 44.433°E / 33.333; 44.433

Irak jest država v jugozapadnoj Aziji. Irak imaje granice s Saudovskoju Arabijeju i Kuvejtom na jugu, Turcijeju na sěveru, Sirijeju na sěverozapadu, Jordanijeju na zapadu i Iranom na izhodu. Glavnym gradom Iraka jest Bagdad.

Irak byl znajemy pod grečskym imenom Mesopotamija, ktoro znači "Medžurěčje", ktoro bylo domom množstva postupnyh civilizacij od 6-go tysečelětja prěd n.e. Region medžu rěkami Evfrat i Tigr često nazyvajut kolěbkoju civilizacije i městom zarodženja pismennosti. Irak byl čestju několika imperij, medžu ktorymi byli Safavidy i Afšaridy. Podčas Mesopotamskoj kampanije v 1-oj světovoj vojně britanske vojska zavojevali od Otomanskoj imperije provincije Basra i Bagdad i potom dodali k nim provinciju Mosul, da by iztvoriti Irak.

Večšinstvo irakcev sut Šia-muslimany, so značnoju minoritoju Suni-musliman.

Politika

[edit | edit source]

Od 1968 do 2003 godov, Irakom vladala partija Ba'ath. Sadam Husejn byl Prezidentom od 1979 goda do razpuščenja partije Ba'ath.

V 1990 godu Irak vtrgnul se do Kuvejta, i protiv Iraka vojovali Sjedinjene štaty, Objedinjeno kraljevstvo, Saudovska Arabija, Francija, Italija, i Pakistan.

Region Kurdistan dobyl avtonomnost v 1990-h lětah, region Kurdistan imaje vlastny parlament i vydavaje svoje vizy inozemnym putnikam, jestli oni putujut toliko do Kurdistanu.

V marcu 2003 Americanske, Britanske, Avstralijske, Danske i Polske vooružene sily vtrgli se do Iraku. Oni sut prinudili partiju Ba'ath ustupiti. Publično objavjenoju pričinoju vtrženja bylo to, že Saddam Hussejn odkazal se pustiti inspektorov OSN iskati jaderno, biologično u hemično oružje v Iraku. Po okončanju vojny ne byli najdenymi nikake slědy togo oružja. Sadam Husejn byl osudženy i kaznjeny povešenjem.

Država byla načelno razdělena na 3 zony, amerikansku, britansku i polsku, podobno razdělenju Němcije v 1945 godu. Vojska Danije kontrolovali oblasti v britanskoj zoně. Nova dočasna vlada byla stvorjena 28 juna 2004 g. Koalične sily sut ostavali v krajině.

Množstvo amerikanskyh, britanskyh i medžunarodnyh vojsk nahodili se v državě do 15 dekembra 2011 goda, kogda Irakska vojna byla ukončena. Napetosti medžu religijnymi skupinami (Šia i Suni muslimanami, i takože hristijanami) sut privědli k nemaloj nestabilnosti v krajině.

Zemjepis

[edit | edit source]
Gubernije Iraka

Teritorija državy leži medžu dvoma rěkami; po toj pričině ju nazyvali sut Mesopotamia v drěvnyh časah. Rěky Evfrat i Tigr obmedžet tako zvany Plodny Poloměsec. Irak takože imaje maly kus pribrěžja vozdolž Peridskogo Zaliva, tuto pribrěžje se mněvalo za srdce trgovanja naftoju v Iraku do Prvoj vojny v Zalivu. Pogoda jest krajno žarka i suha zatože Irak nahodi se daleko od morej i okeanov, daže te pobliz sut zakryty gorami i doždevy větr ne može dostati do vnutrozemja. Region imaje plodnu počvu blagodare dvom rěkam.

Irak razděljaje se na 18 gubernij (izključajuči čestično poznanu Halabdžu). Takože, Irakska Konstitucija poznavaje jedin avtonomny region vnutri Iraka, Kurdistan, toj region sostoji iz trěh gubernij Duhok ( دهوك ), Erbil ( اربيل ), As-Sulajmanija (السليمانية ) i jednoj čestično poznanoj gubernije Halabdža (حلبجة). Gubernije regiona Kurdistan sut označene tolstym pismom, gubernija s čestičnym poznanjem italijskym pismom.

  1. Al-Anbar (الانبار)
  2. Erbil (اربيل)
  3. Babil (بابل)
  4. Bagdad (بغداد)
  5. Basra (بصرة)
  6. Dhi Kar (ذي قار)
  7. Duhok (دهوك)
  8. Dijala (ديالى)
  9. Halabdža (حلبجة)
  1. Karbala (كربلاء)
  2. Kirkuk (کركوك)
  3. Muthanna (المثنى)
  4. Maysan (ميسان)
  5. Nineveh (نينوى)
  6. Nadžaf (نجف)
  7. Kadisija (قادسية)
  8. Saladin (صلاح الدين)
  9. Sulajmanija (السليمانية)
  10. Wasit (واسط)

Ekonomika

[edit | edit source]

Irak imaje veliko množstvo nafty, on jest četvrtym na světu v proizvodstvu nafty i nomer dva odnosno rezervov nafty. V minulosti Irak jest prodaval toj nafty do drugyh krajin. Poslě vtrženja do Kuvejta v avgustu 1990 Organizacija Sjedinjenyh Narodov zakazala Iraku prodavati naftu Pozdeje OSN povoljila Iraku prodavati něktoru množinu nafty, da by ljudji mogli si kupovati jedanje, oblečenje i lěkarstva i da by ne tak mnogo stradali. To byla tako zvana programa "Nafta za jedanje".

Svezane sajty

[edit | edit source]

Linky i referencije

[edit | edit source]
  1. ↑ "World Population Prospects 2022". United Nations Department of Economic and Social Affairs, Population Division. Data dostupa: 17 julija 2022.
  2. ↑ "World Population Prospects 2022: Demographic indicators by region, subregion and country, annually for 1950-2100" (XLSX). United Nations Department of Economic and Social Affairs, Population Division. Data dostupa: 17 julija 2022.

Vnešnje linky

[edit | edit source]

Retrieved from "https://incubator.wikimedia.org/w/index.php?title=Wp/isv/Irak&oldid=6672382"