Wp/isv/Informacijne tehnologije
Možete pomogti Vikipediji uveličenjem članka. (maj 2026)
Informacijne tehnologije - Izsledovanje ili koristanje kompjuterov, telekomunikacijnyh sistem i drugyh ustrojstv za skladovanje, iskanje i prěnos informacije.[1]
Informacijne tehnologije sut uporěbjenjem informatiky i izčisliteljnoj tehniky.
Elektroničny čislenny integrator i kompjuter (ENIAC)
Elektronski čislenny integrator i izčislitel (ENIAC) — prvy vsesposobny programovatelny elektronny kompjuter, predstavjeny v lětu 1946.
Mašina ENIAC važila okolo 28 ton i zajimala prostor 167–180 kvadratnyh metrov. Ona koristala okolo 18,000 vakuumnyh radiolamp, ktore često prěgorali, čto trěbovalo staloj obslugy. Kompjuter spotrěboval 150–174 kWВт elektroenergije. ENIAC mogl učinjati 5,000 operacij dodavanja ili vyše 300 operacij umnoženja za sekundu. Programovanje se dělalo rųčno s prěključanjem štekerov i kablov, proces mogl zajeti několiko dnjev. ENIAC rabotal v desetičnoj sistemě sčislenija.
EDVAC (1949) byl prvy izčislitelj, ktory hranil program v paměti, a ne v preključateljah. UNIVAC I (1951) byl prvy komerčny izčislitelj, ktory prědrekl rezultaty izborov v SŠA. IBM 650 (1953) stal se masovym izčisliteljem, ktory počel dominaciju IBM.
Shranjenje danyh v prvyh sistemah
Tehnologija dirkovanyh kart (perforovanyh kart) pojavila se v XIX věku dlja tkackyh stankov, ale byla aktivno koristana v izčisliteljah od 1950-h godov. V ENIAC programy zadavali ručno, a v IBM 650 i 701 počeli zapisyvati jih na karton. V 1960-70-e lěta programisty sut pisali kod na papiru i nabivali jego na karty dlja sčitanja.
Pozděje pojavili se magnitne lenty, ktore mogli hraniti vyše danyh i zajimali menje prostora. Prvy magnitny disk (hard disk) byl IBM RAMAC 305 (1956), on byl velikostju kako dva hladilnika, no mogl hraniti 5 megabajtov informacije.