Wp/isv/Imanuel Kant
| Imanuel Kant | |
|---|---|
| Portret | .jpg) |
| Rodil se | Emanuel Kant 22 aprilja 1724 Königsberg, Prussko Kraljevstvo |
| Umrl | 12 fevruara 1804 (79 lět) Königsberg, Prussko Kraljevstvo |
| Era | Doba Prosvěčenja |
| Region | Zapadna filozofija |
| Škola | Filozofija Prosvěčenja, Kantianizm |
| Glavne interesy | Estetika, epistemologija, etika, metafizika, sistematična filozofija. |
| Značime ideje | Transcendentalny idealizm, kategoričny imperativ, a priori, věč-v-sobě (Ding an sich), věčny mir |
| Podpis |  |
Imanuel Kant (urodženy Emanuel Kant; něm.: Immanuel Kant) – byl němečsky filozof i jedin iz centralnyh mysljiteljev Prosvěčenja. Obširne i sistematične trudy v oblasti epistemologije, metafiziky, etiky i estetiky sdělali jego jednoju iz najvyše vlivateljnyh i najvyše diskutujemyh figur v modernoj zapadnoj filozofiji.
V svojej doktrině transcedentalnogo idealizma Kant utvrdžal, že prostranstvo i čas – to je naprosto "formy intujicije", ktore strukturujut ves opyt i prěživanje, a objekty prěživanja – sut naprosto "javjenja". Priroda věčij, kakove one sut vnutri sebe, ne jest poznavajema. Tym ne menje, probujuči protivostojati filozofičnoj doktrině skepticizma, on napisal «Kritiku čistogo razuma», najvyše znamenitu jego tvorbu. Kant provědl paralel s kopernikanskoju revolucijeju v svojej propoziciji mysliti ob objektah prěživanja kako ob odpovědajučih našim prostranstvenym i časovym formam intuicije i kategorijam našego razumenja, zatom my imajemo apriorno poznanje tutyh objektov.
Kant mněl, že razum jest iztočnikom morali, a estetika voznikaje iz sposobnosti bezpristrastnogo sudženja. Religiozne pogledy Kanta byli gluboko svezane s jego moralnoju teorijeju. Jih točna priroda ostavjaje se neizvěstnoju. On nadějal se, že věčny mir može byti zabezpečenym posrědstvom medžunarodnoj federacije republikanskyh držav i medžunarodnogo surabotničstva.
Iztočniky
[edit | edit source]Tutoj članok imaje prěvod iz članka «Immanuel Kant» na anglijskom (spis avtorov; dozvoljeńje CC BY-SA 4.0).