Wp/isv/Hristofor Kolumb
 | |
| Rodil(-a) se | medžu 25 avgustom i 31 oktobrom 1451 |
|---|---|
| Umrl(-a) | 20 maja 1506 (vo věku 54 lět) |
| Město pogreba | Seviljska katedrala, Sevilja, Španja |
| Dolžnost | Gubernator Indije |
| Početok termina | 1492 |
| Prědhodnik | ne byl |
| Nastupnik | Francisko de Bobadija |
| Konec termina | 1499 |
| Suprug(a) | Filipa Monis Perestrelo, 1479-1484 (umrla) |
| Partner | Beatris Enrikes de Arana |
| Děti | Diego • Ferdinand • Diego (adopt. kako Lusajan) |
| Roditelji |
|
| Srodniky | Bartolomej Kolumb (brat) |
| Podpis | |
 | |
Hristofor Kolumb (1451-1506) byl italijskym kupcom, izslědovateljem i morjeplavateljem. Občo mněnje jest, že on se rodil v Genoe v roku 1451, kako syn tkača imenom Domeniko Kolombo i krojačky imenom Susanna Fontanarossa. Jestvuje mnogo alternativnyh teorij jego proizhodženja, ale oni ne razvažajut věčšinstvom naučnikov. "Hristofor Kolumb" jest medžuslovjanskoju versijeju jego imena. Na italijskom jego ime bylo originalno Cristoforo Colombo.
V roku 1492 Kolumb izlodil se na Bahamah kako prvy evropejec v historiji. Jego prvonačelnoju mětoju bylo najdti bystrějši put v Aziju iz Evropy. On jest poznany kako člověk, odkryvavši Novy svět, zatože jego putovanje počalo jest eru Evropejskoj kolonizacije Ameriky. Tuto byl važny moment v Evropejskoj historiji. Podčas togo, že Lejf Erikson byl, prividno, prvym evropejcom, ktory se izlodil na zemjah Ameriky, to sobytje ne bylo dobro zadokumentovano i ne privedlo k naslědnomu kontaktu medžu Evropoju i Novym světom. Rezultatom byli prěnos skota, hvorob, zrna i nevoljnikov.
Kogda špancy sut dověděli se, že Kolumb jest našel Novy svět, mnogo drugyh ljudij, nazvanyh konkistadorami, sut pošli tudy takože. Tuto jest privedlo ko Španskoj kolonizaciji Ameriky.
Kolumb jest umrl 20 maja 1506, v Vajadolidu v Španiji.
Odkrytje Ameriky
[edit | edit source]Kolumb byl prvym evropejcom, ktory jest odkryl Ameriku, s izključenjem Lejfa Eriksona.
Putovanje v 1492
[edit | edit source]Mnogo ljudij v Zapadnoj Evrope sut htěli najdti kratši put da by dosegnuti Azije. Kolumb jest mněval, že on bude mogti dostati se do Azije plavanjem črěz zapad. V toj čas uže byl dokaz, že Zemja jest krugla, ale on ne jest znal o jestvovanju Zapadnoj polusfery, ktora jest tak velika, že by jemu ne dozvolila dostati se do Azije.[2]
Bez obzirov na tuto, Kolumb ne jest iměl dost grošov da by zaplatiti samostojno za svoje putovanje. Po razgromu Granadskogo emirata, vladari Španije, Ferdinand II i Isabella I Kastiljska, sut suglasili zaplatiti jemu putovanje. On jest oběčal privezti nazad zlato i pripravy za njih.[2]
.jpg)
V avgustu 1492 g., Kolumb i jego morjaky sut ostavili Španju na trěh korabah: Santa María (Sveta Marija), Pinta (Kolorovana), i Santa Clara (prězvana kako Niña: mala děvčinka).[3]
Tute tri koraba byli velmi malymi. Historiky mněvajut, že največsa lod Santa María byla toliko 60 futov (18.3 m) dolga, i priblizno od 16 do 19 futov (od 4.8 do 5.8 m) široka.[4][5]
Ostalne koraby Kolumba byli ješče menšimi. Historiky mněvajut, že oni byli priblizno 50-60 futov dolgymi.[5]
Putovanje
[edit | edit source]12 oktobra 1492, poslě priblizno četyreh měsecov plavanja, Kolumb jest debarkoval se na malom ostrove na Bahamah. Městne sut nazyvali ostrov Guanahani; Kolumb jego jest prěimenoval v San Salvador ("Svety Spasitel"). On jest spoznal se s domorodnymi amerikancami Arawakami i Taino, ktore sut žili na ostrově. Oni byli prijatelske i mirne ko Kolumbu i jego ekipě. Ne znajuči, kde on byl, i mněvajuči, že jest dosegl Indije, on jest nazval jih "Indejcy". On jest proglasil jih zemju za špansku.[6]
Potom Kolumb jest plyl na ostrov Kuba, i dalje na ostrov Hispanjola. Na Hispanjolě on jest izbudoval fort. Tuto byla jedna iz prvyh evropejskyh vojennyh baz v Zapadnoj polusferě. On nazval jego Navidad (na španskom "Rodženje"). Tam on ostavil trideset devet členov ekipy, i prikazal jim iskati i stražiti zlato.[7]
Odnošenje k domorodnym ljudjam
[edit | edit source]V denj, kogda on jest pristal na Bahamah, Kolumb jest napisal o arawakah i taino:
Oni muset byti dobrymi i sručnymi slugami, [ako] oni povtorjajut veliko bystro vsečto my jim govorimo. Ja dumaju, jih by bylo velmi legko izdělati hristijanami, bo oni, kako izglědaje, ne imajut nikaku religiju ... Ja vozmu šest od njih ... kogda budu [izhoditi, da by] oni mogli naučiti se našemu jezyku ... S 50 ljudjmi vy možete pokarjati vseh i prinudžati jih dělati to, čto vy hčete.[8]
Suglasno Encyclopædia Britannica:
Kolumb mněval jest, žr svět je taky
Replika koraba Santa Maria
Živopisny obraz Kolumba pri izloďenju v Novom světu
Obraz Kolumba pri izloďenju na Hispaniolě
Karta prvogo putovanja Kolumba
Pismo od Kolumba (1493)
.jpg)
Vtoro putovanje
[edit | edit source]24 septembra 1493 Kolumb ostavil Španju s dostatočnoju kolikostju korabov, zapasov i ljudij na to, da by vtrgnuti i izdělati španske kolonije v Novom světu. On iměl 17 korabov i 1,200 ljudij. Tute ljudi byli vojovniki i zemjedělci. Medžu njimi byli sut takože svečenniki, rabotoju ktoryh bylo obračati domorodcov v hristijanstvo.[9]
Na tutom putu, Kolumb jest izslědoval něktore ostrova iz Malyh Antilskyh. On jest obplyl vokrug večšiny Hispanjoly i izslědoval strany Jamajky i Kuby, ktore on ne jest viděl na svojom prvom putovanju.
Potom on jest vratil se v fort Navidad i dověděl se, že toj jest izgorěl. Jedinadset od 37 vojovnikov, ktoryh Kolumb jest nehal vo fortu, sut byli tam pogrebeni. Ostalne sut izčezli. Historiky mněvajut, že to bylo vslěd hvorob i bojovanja s narodom Arawak.[7]
Odnošenje k domorodnym ljudjam
[edit | edit source]Dokolě Kolumb byl proč od Navidada, izslědovavši Jamajku i Kubu, jego vovjovniky sut prěstali rabotati na izbudovanju novogo forta i zemjedělišč. Oni prinudžali arawakov davati jim jedanje. Oni sut kradli věči arawakov i nasilovali jih žen. Kogda Kolumb jest o tom se dovědal, on jest prikazal jih povesiti. Něktore vodže arawakov sut viděli Kolumba kako sojuznika svojih neprijateljev i napadli njego. Ale, špancy iměli mnogo orudžja, ktorogo arawaky sut nikogdy ne viděli, kako staljne meče, piky, samostrěly, psov i konjev. Tuto jest pomogalo špancam velmi legko izygryvati boje protiv arawakov.[10]
Kolumb iměl mnogo buntov protiv sebe i vojoval protiv mnogyh domorodvyh vodžev, ktore sut viděli jego kako zagrabnika i sojuznika Grakangari, vodža, s ktorym toj jest družil. Oni sut byli bystro razbity s pomočju evropejskyh iznahodok.
Na tyh časteh ostrova, ktore jest zavojoval Kolumb, ne bylo tak mnogo zlata, i Kolumb prikazal prěstati jego iskati.
Tretje putovanje
[edit | edit source]Kolumb jest odpravil se v dalše putovanje v lětu 1498. Kralju Žuanu II v Portugaliji skazali sut, že k jugozapadu od ostrovov Kap Verd jest kontinent. Na svojom tretjem putovanju Kolumb jest htěl najdti toj kontinent.[11] Pri jego naputstvovanju kraljevna Isabella pripomnila Kolumbu, že on musi odnositi se ko vsem domorodnym ljudjam dobro i musi iz njih izdělati hristijan.
V tutom putovanju Kolumb jest poslal tri koraba rovno do West Indije (Karibov). Sam on vedl tri drugyh koraba, prvo ko dvom portugalskym ostrovam, potom ko Kanarskym ostrovam, potom do Kap Verdu. Od Kap Verda, oni sut plyli k sěverozapadnomu pribrěžju Južnoj Ameriky i pristali na Trinidadu. On takože jest izslědoval čest Juňoj Ameriky i ostrova, ktore tutčas nazyvajut se Tobago i Grenada.
19 avgusta 1498 Kolumb jest vratil se na Hispaniolu. On jest uznal, že mnoge španske oseljenci tam ne byli ščestni. Oni sut myslili, že v Novom světu bude vyše zlata. Mnoge iy njih sut buntovali, kogda on byl pryč. Kolumb jest povesil peteryh liderov buntov. On takože staral se obradovati staljnyh oseljencev i jest daval jim zemju na Hispaniolě. Jednakože, seljenci prodolžali posilati žaloby do Španije. V lětu 1499, kraljevna Isabella jest poslala člověka imenom Francisko de Bobadilja na Hispaniolu. Ona jest jemu dala pravomoč dělati vsečto on bude mněvati dělati. Ako došel v lětu 1500, prvo, čto jest on izdělal, bylo arestovati Kolumba i poslati jego nazad do Španije okovanogo.
Odnošenje k domorodnym ljudjam
[edit | edit source]Starajuči se izdělati španskyh oseljencev ščestnymi, Kolumb jest ustanovil sistem Encomienda na Hispaniolě. V tutom sistemu Kolumd daval jest děl zemje na Hispaniolě každomu španskomu oseljencu. Poněkogda on jest mogl dati i cělo domorodno selo.Vsi obyvatelji, ktore sut žili v tutom arealu, museli rabotati na španskogo oseljenca. Aborigeny sut žili na tutoj zemje stolětja, Kolumb jest razdaval jih zemju i prinudžal jih naslědno rabotati na toj zemje.
Pozdejši život
[edit | edit source]23 avgusta 1500 Kolumb byl arestovany na Hispaniolě, ktora tutčas nazyvaje se Santo Domingo , za svirěpost k domorodnym obyvateljam, i osoblivo k špancam. On byl poslánym v Španju v okovah v oktobru 1500 goda i byl osvobodženym 25 dekembra 1500, i odvedenym v sud. Kolumb iměl vlivne prijatelji, i kralj jest vozvratil jemu svobodu. Jego ne dělali sut snova gubernatorom, ale dozvolili voditi nastupno putovanje.
Kolumb jest umrl na nedostatočnost srdca i artrit v Vajadoidu v Španiji, v možnom věku 54 lět.
Osobny život
[edit | edit source]Srodniky Kolumba govorili sut, že on se rodil v Genoe v Italiji. Tutdenj, historiky ne mogu isto skazati, kde on se rodil. Večšinstvo ekspertov mněvajut, že to, že on se rodil v Genoje, imaje največe podtvrdženij. Druge historiky myslet, že toj se rodil inokde, kako v Španiji ili Portugaliji. Něktore si myslet, že on byl originalno jevrej, obračeny v hristijanstvo.[2]
V lětu 1477 Kolumb jest se oženil s Felipoju Moniz Perestrelo. Ona byla iz polublagorodnoj rodiny, iměvšej odnošenje k morjeplavanju. Ona jest umrla někogda v 1479 ili 1480 lětu pri ridženju jih syna Diega.[12]
V lětu 1485, byvši v Kordove vo Španiji, Kolumb spoznal se s Beatriz Enrikes de Trasierra. Oni žili sut zajedno něktory čas. Oni sut iměli syna, ktorogo nazvali Fernando.[13]
Cělje Kolumba
[edit | edit source]Kolumb iměl několiko različnyh cělov pri svojih putovanjah v Novy svět. Prvo, on jest věril, že može najdti kratšu i legšu dragu do Azije, kde byli sut věči, ktore v Evrope ne byli. On jest veril, že najde kratši put do Kitaje. Druge ljudi nazyvali tutu věru absurdom. Kolumb jest htěl dokazati, že tute ljudi ne imali sut pravdu.[14]
Vtoro, Kolumb jest htěl naidti zlato. Zlato bylo glavnym vidom peněz, koristanyh v kolumbovyh časah. V jego pismu španskomu kralju Ferdinandu i kraljevě Isabellě, Kolumb jest pisal: "Zlato jest najprvoredno; zlato jest skarb, i kdo imaje jego, dělaje čto želaje v tutom světu".[15] Mnogo historikov mněvajut, že Kolumb htěl se stati važnoju osoboju, i da by se stal močnym, jemu trěba naidti zlato.
Poslě Kolumba
[edit | edit source]Kogda špancy sut uznali o Novom světu, mnogo konkistadorov, ili zavojevateljev sut prišli tudy. Tuto jest privedlo k španskoj kolonizaciji Ameriky.
Španske konkistadory prvo oseljili na ostrovah Hispaniola (tutčas tam sut Dominikanska republika i Haiti), Kuba, i Puerto Riko. Oni sut nagrabili tolik zlata, koliko smogli. Špancy sut takože privezli svečenikov i prinudili domorodnyh amerikancov obračati se v hristijanstvo.
Naslědstvo
[edit | edit source]V Sjedinjenyh Štatah Denj Kolumba jest svetkom, ktory proslavjaje prihod Kolumba v Novy svět 12 oktobra 1492.[16]
Světova kolumbijska vystavka byla provědena v lětu 1893 v Čikagu, Illinoj za proslavjenje 400-toj ročnicy vizita Kolumba v Ameriku.[17]
Medžu 1492 i 1930 lětami vyše než 60 milionov evropejcev sut migrovali v Ameriku. Vrh tutoj migracije byl v 19-om i v načalu 20-go stolětja.
Masovo prěseljenje evropejcev v Novy svět bylo jednim iz največših presunov naseljenja v historiji.
Linky i referencije
[edit | edit source]- ↑ Lester, Paul M. (januara 1993). "Looks are deceiving: The portraits of Christopher Columbus". Visual Anthropology. 5 (3–4): 211–227. doi:10.1080/08949468.1993.9966590. ISSN 0894-9468.
- 1 2 3 Flint, Valerie I.J. (11 februara 2016). "Christopher Columbus". Encyclopædia Britannica. Encyclopædia Britannica, Inc. Data dostupa: 20 aprilja 2016.
- ↑ Columbus Day. The History Channel Website. Retrieved January 28, 2013.http://www.history.com/topics/columbus-day
- ↑ Gould, Richard A. (2000). Archaeology and the Social History of Ships. Cambridge University Press. str. 206. ISBN 978-0-521-56789-3.
- 1 2 Phillips, William D.; Phillips, Carla Rahn (1992). The Worlds of Christopher Columbus. Cambridge University Press. str. 143–145. ISBN 978-0-521-44652-5.
- ↑ "Christopher Columbus." Explorers & Discoverers of the World. Gale, 1993. Gale Biography In Context. Web. February 5, 2013.
- 1 2 Chacon, Richard J.; Mendoza, Ruben G. (2007). Latin American Indigenous Warfare and Ritual Violence. University of Arizona Press. str. 95–96. ISBN 978-0-8165-2527-0.
- ↑ Tinker, George E. (1993). Missionary Conquest: The Gospel and Native American Cultural Genocide. Fortress Press. str. 8. ISBN 978-1-4514-0840-9.
- ↑ Bacchus, M.K. (1990). Utilization, Misuse, and Development of Human Resources in the Early West Indian Colonies. Wilfrid Laurier University Press. str. 6–7. ISBN 0-88920-982-0.
- ↑ Lindaman, Dana; Ward, Kyle (2006). History Lessons: How Textbooks from Around the World Portray U.S. History. The New Press. str. 10–12. ISBN 1-59558-082-4.
- ↑ Morison, Samuel Eliot (1963). Journals & Other Documents on the Life & Voyages of Christopher Columbus. New York: The Heritage Press. p. 262. ASIN B002KR8WPQ.
- ↑ Hume, Robert (1992). Christopher Columbus and the European Discovery of America. Gracewing Publishing. str. 19–20. ISBN 978-0-85244-211-1.
- ↑ Beding, Silvio A. (2016). The Christopher Columbus Encyclopedia. Springer. str. 24. ISBN 978-1-349-12573-9.
- ↑ Daniels, Patricia; Hyslop, Stephen Garrison; Brinkley, Douglas (2011). "Navigating the Globe: 1492-1522.". National Geographic Almanac of World History. National Geographic Books. str. 184-185. ISBN 978-1-4262-0890-4.
- ↑ Franzosi, Roberto (2004). From Words to Numbers: Narrative, Data, and Social Science. Cambridge University Press. str. 140. ISBN 978-0-521-54145-9.
- ↑ "Columbus Day" – via www.history.com.
- ↑ "Bird's-Eye View of the World's Columbian Exposition, Chicago, 1893". World Digital Library. 1893. Data dostupa: 17 julija 2013.
Vnešnje linky
[edit | edit source]- Tuty članok sodrživaje prěklad iz članka «Christopher Columbus» v Vikipediji na prostom anglijskom (spis avtorov; dozvoljeńje CC BY-SA 4.0).'
- Tuty članok sodrživaje prěklad iz članka «Christopher Columbus» v Vikipediji na anglijskom (spis avtorov; dozvoljeńje CC BY-SA 4.0).'