Wp/isv/H. P. Lovecraft

H. P. LovecraftХ. Ф. Лавкрафт

Howard Phillips Lovecraft
H. P. LovecraftХ. Ф. Лавкрафт v 1934
Rodil se	20 avgusta 1890 ProvidenceПровиденс, SŠA
Umrl	15 marca 1937 ProvidenceПровиденс, SŠA
Značne tvorby	mitologija Cthulhuмитологиjа Ктулху
Suprug(a)	Sonia GreeneСоња Грин
Podpis

Ховард Филипс Лавкрафт (Howard Phillips Lovecraft)Howard Phillips Lovecraft (* 20 avgusta 1890, ProvidenceПровиденс - † 15 marca 1937, ProvidenceПровиденс) – amerikansky pisatelj, avtor pověstij užasov i fantazi, tvorec mitologije CthulhuКтулху. Jedin iz prědtečij naučnoj fantastiky, a stil od jego stvorjeny oprěděljeny je kako lovecraftsky hororлавкрафтскы хорор.

Životopis

Mladost

V mladosti često hvorěl. Gledeči na nestabilno stanje zdravja učil se v osnovnoj školě s dolžejšimi pauzami, podčas ktoryh učili go privatni učitelji. V tym obdobju intensivno čital, poznal svět točnyh nauk, a takože latiny i rimskoj historije.

Pisal takože několiko razkazov, jednako od 1908 do 1913 goda zajmal se glavno pisanjem poezije. Ne podtrimyval kontakt s nikym kromě materju. Vse izměnilo se v momentu, kogda napisal pismo do redakcije gazety "The Argosy", v ktorym izrazil svoje neodobrjenje dlja izbavjenoj vkusu ljubovnoj historije Freda JacksonaDžeksona. Debatoju pisateljev zainteresoval se onogdašnji prědsědatelj United Amateur Press Association, Edward F. Daas, ktory lično pozval LovecraftaЛавкрафта do svojej organizacije v 1914.

Pristupjenje do organizacije UAPA započelo novy razděl v žitju mladogo pisatelja. V 1917 godu, pobudženy od znajemogo, LovecraftЛавкрафт postanovil povratiti do pisanja fantastičnyh razkazov. Popravil razkazy "The Tomb" i "Dagon".

Supružstvo i Nju Jork

Několiko sedmic po smrti materi LovecraftЛавкрафт učestvoval v konvenciji žurnalistov-amaterov, ktora se odbyvala v Bostonu. Tam strětl Soniu GreeneСоњу Грин, svoju buduču ženu. SoniaСоња urodila se v 1883 v židovskoj rodině na Ukrajině. Osvatili se v 1924. Po zaručenju LovecraftЛавкрафт žil v Bruklinu v domu SonieСоње.

Početkovo LovecraftЛавкрафт je zadovaljal se žitjem v Nju Jorku, jednako potom suprugi počeli iměti finansove problemy. SoniaСоња utratila magazin i zahvorěla. Howard PhillipsФилипс ne mogl najdti raboty. Konečno SoniaСоња našla rabotu, jednako vezalo se to iz čestymi izjezdami, najprvo do Klivlanda, a potom v Čikago. LovecraftЛавкрафт izvedl se iz davnoj kvartiry ženy i žil samotno v apartamentu v četvrti Red HookРед Хук. Ne mogl pomiriti se s tym, že děli apartament s bezrabotnymi imigrantami. Podčas pobytja v Nju Jorku zaostrila se jego nenavist do čudžezemcev.

Žitje v separaciji od ženy i različje harakterov navedli do razpadu supružstva. V 1926 LovecraftЛавкрафт vratil se do ProvidenceПровиденсa, kde suprovadžal tetkam v poslědnjih godah žitja.

Poslědne gody

Na početku 1937 goda byl diagnozovany u LovecraftaЛавкрафта rak jelit. Na lěčenje bylo už za pozdno. Dolgo boril se s boljem, konečno v 1937 pošel do boljnice, kde umrl po peti dnjah.

Osobne gledišča

H. P. Lovecraft ako džentelmen iz XVIII věku avtorstva Virgila Finlaya

Politične gledišča

Lovecraft počel svoje žitje ako tori, čto bylo pravdopodobno izhodom jego konservativnogo vozpitanja. Jego rodina prěz vse žitje podpirala Republikanskom Partije. Hot ne vědomo, ak doslědno glasoval, v prezidentskyh izborah v 1928 godu glasoval na Herberta Hoovera. Byl anglofilom, ktory podpiral britanskom monarhije. Byl protivnikom demokraciji i uvažal, že Amerika povinna byti vladana prěz aristokracije.

Lovecraft iměl razne gledišča na kvestije onogdašnjih političnyh personaži. Byl poslědovateljem Franklina D. RooseveltaФранклина Д. Рузвелта. Zauvažil, že RooseveltРузвелт staral se phati se do kursu posrědnjego medžu konservativcami a prěvratnikami, čto mu se podobalo. Početkovo podpiral Adolfa Hitlera. Govorivši akuratněje, uvažal, že Hitler shrani němečskoj kulturu. Uvažal jednako, že rasova politika Hitlera dolžna opirati se raděje na kulturě než proizhodženju. Istnujut dokazy na to, že pod konec žitja Lovecraft počel protiviti se Hitlerovi. Harry K. Brobst, susěd Lovecrafta, pojehal do Němcije i byl svědkom pobitja Jevrejev. Lovecraft i jego tetka byli tym faktom negodovanjeni, a od togo momentu Lovecraft prěstal spominati o Hitleru.

Ateizm

LovecraftЛавкрафт byl ateistom. Jego gledišča na kvestije religiji stali prědstavjenje v eseju "Vyznavanje nevěrja" (ang.: A Confession of Unfaith). V tutom tekstu opisyva on svoje odrěčenje od protestantizmu vyznavanyogo prěz roditelji zaradi ateizmu, ktory prijel v dorastlym žitju. Lovecraft vozpityval se v konservativnoj, protestantskoj rodině. Iz Biblijeju i personažem Санты Клаус (Santy Claus)Santy Claus spoznal se v vozrastu dvoh godov. V pozdnějšim vrěmenu spoznal se s basnjami bratov Грим (Grimm)Grimm i "Kniga tyseča i jednoj noči", preferuje te vtorom. V odgovora Lovecraft prijel identičnost "Abdul Alhazred", ime te užil pozdněje dlja avtora "Necronomiconu". Nedolgo potom prěžil kratky obdobje ako poganin vyznavajuči religije grečsko-rimskom. Podolg togo razkazu, jego prvy moment sklepticizmu nastupil prěd dovršenjem petogo goda žitja, kogda to počel osparjati, či Bog je mitom, po tym ak dověděl se, že Санта Клаус (Santa Claus)Santa Claus ne egzistuje. V 1896 godu spoznal se s mitami grečsko-rimskymi i stal se "pravdivym poganinem".

Lovecraft stal se pesimizmom, kogda v 1914 godu počel dějateljnost ako žurnalist-amater. Prva světova vojna sdavala se to podkrěpjati. Počel grditi filozofsky idealizm. Lovecraft počel obgovarjati i diskutovati o svojim pesimizmu s ravesnikami, čto pozvolilo mu utvrditi svojom filozofije.

Uvažal hristijanstvo za ograničeno i banalno. Pravdopodobno ne věril v zagrobno žitje.

Rasove gledišča

V opisom ljudij v romanah LovecraftaЛавкрафта prodirali se rasistične gledišča avtora. Anglosaksi i běli sut opisani kako lěpši od inyh, podobno prědstavjena je kultura samogo pisatelja. Mračnymi kultami zajmajut se črni, Indijci, mulati, Indijani, a takože pustynniki i ini jedinci.

Tvorby

Razkazy

H. P. LovecraftХ. Ф. Лавкрафт (1930)

Večinstvo tvorb LovecraftaЛавкрафта odnosi se k stvorjenoj prěz njego "mitologiji Cthulhuмитологиjи Ктулху" (termin ten vvedl už po jego smrti pisatelja August DerlethАвгуст Дерлет) - panteon neizobrazimyh bytostij, o božskyh močah, iz inyh světov. Sam LovecraftЛавкрафт govoril o "kosmičnom hororu" - v ktorom strah prěstupa poza racionalne faktory, kogdy člověk strěča se iz věčami, ktoryh ne smože obsegnuti umom. Povratnym motivom je bogohulna kniga "Necronomicon" napisana od bezumnogo Araba Abdula Alhazreda. Zaključene sut tam tajenstva o pradavnyh božstvah, ktore někogda vladali Zemjeju i nyně čekajut na moment, aby vratiti se. Jednym iz Velikyh Prědvěčnyh Božstv je CthulhuКтулху - božstvo speča na dnu okeana.

Pisma

LovecraftЛавкрафт kromě razkazov pisal mnogo pism, dopisyval s desetkami prijateljev i znajemyh, ktori dělili se vlastnymi idejami na nove děla razširjajuče "mitologiju Cthulhuмитологиjу Ктулху" i ocěnjali je, ili diskutovali o aktualnyh kvestijah. Ocěnja se, že od 1912 goda do smrti napisal okolo 87 000 pism.

Kritične děla

LovecraftЛавкрафт pisal tož mnogo kritičnyh děl, iz ktoryh najbolje znany je Nadprirodny horor v literaturě. Pisatelj zaključil tam harakteristiku i historiju romanov užasov v literaturě anglijskoj i amerikanskoj.

Izbrane razkazy

• Dagon (ang.: Dagon) (1919)
• Kolor iz kosmosa (ang.: The Colour Out of Space) (1927)
• Klik CthulhuКтулху (ang.: The Call of Cthulhu) (1928)
• Мора из Данвич (Mora iz Dunwich)Mora iz Dunwich (ang.: The Dunwich Horror) (1929)
• V gorah bezumja (ang.: At the Mountains of Madness) (1936)
• Фантом над Иннсмутом (Fantom nad Innsmouth)Fantom nad Innsmouth (ang.: Shadow over Innsmouth) (1929)
• Duh temnosti (ang.: The Haunter of The Dark) (1936)

Vněšnje linky

• Tutoj članok imaje prěvod iz članka "H.P. Lovecraft" v Vikipediji na poljskom (spis avtorov; dozvoljenje CC BY-SA 4.0).
• Tutoj članok imaje prěvod iz članka "H.P. Lovecraft" v Vikipediji na anglijskom (spis avtorov; dozvoljenje CC BY-SA 4.0).