Wp/isv/Gorskomarijsky jezyk
 | |
| Obča informacija | |
|---|---|
| Ozemja | Rosija |
| Govoritelji | 23 062 [3] (2010) |
| Pismo | |
| Služebny status | |
| Služebny jezyk | |
| Jezyčna organizacija | Marijsky naučno-izslědovatelny institut jezyka, literatury i historije |
| Jezyčna rodina | |
| Jezyčne kody | |
| ISO 639-3 | mrj |
Gorskomarijsky jezyk (gornomar.: кырык мары, IPA: [kyryk mary]), ili zapadnomarijsky jezyk — jezyk gorskih marijcev, literaturny jezyk na osnově gorskogo narěčja marijskogo jezyka. Čislo nositeljev — 23,062 (prěpis 2010 goda). Jest razprostranjen v Gorskomarijskom, Jurinskom i Kilemarskom okrugah Marij El, a takože v Voskresenskom okrugu Nižegorodskoj oblasti. Na sěveru areala svojego razprostranjenja strěčaje se s sěverozapadnym marijskym jezykom, zajedno s ktorym zajmaje zapadne regiony razprostranjenja marijskyh jezykov.
Gorskomarijsky jezyk, zajedno s lukomarijskym i russkym jezykom, jest jedin iz državnyh jezykov Republiky Marij El.[4]
Na gorskomarijskom jezyku izdavajut se gazety «Жерӓ» i «Йӓмдӹ ли!», literaturny žurnal «У сем», prědavaje Gorskomarijsko radio.
Dane za prěpis 2020 goda o gorskomarijskom jezyku oddělno ne sut opublikovane — v tablicě Rosstata (Tom 5, Tablica 4) gorskomarijsky ne jest udělen oddělnym redkom.
Čislo nositeljev
Suglasno Vserosijskomu prěpisu 2002 goda, gorskomarijskym jezykom vladali:
| Federalny okrug / Subjekt RF | Čislennost v 2002 godu (% od obščej čislennosti) |
|---|---|
| Privolžsky FO, v tom čislě: | 26,012 (70.6 %) |
| Marij El | 18,056 (49 %) |
| Baškortostan | 3,381 (9.2 %) |
| Tatarstan | 1,226 (3.3 %) |
| Nižegorodska oblast | 1,341 (3.6 %) |
| Uralsky FO, v tom čislě: | 5,970 (16.2 %) |
| Sverdlovska oblast | 4,949 (13.4 %) |
| Centralny FO | 1,354 (3.7 %) |
| Siberijsky FO | 1,273 (3.5 %) |
| Južny FO | 1,176 (3.2 %) |
| Sěverozapadny FO | 558 (1.5 %) |
| Daljevozhodny FO | 479 (1.3 %) |
| VSEGO | 36,822 (100 %) |
Suglasno Vserosijskomu prěpisu 2010 goda, gorskomarijskym jezykom vladalo 23,062 ljudij.[3]
Dialekty
Gorsko narěčje — jezyk gorskih marijcev, razprostranjeny na pravom brěgu Volgy; na jego osnově jest sostavjen literaturny jezyk:
- Jelasovsky govor — osnova literaturnogo jezyka,
- Kuznecovsky govor,
- Jemangašsky govor,
- Vilovatovsky govor.
Lesno narěčje — jezyk lesnyh marijcev, razprostranjeny na lěvom brěgu Volgy:
- Kuzjminsky govor,
- Kilemarsky govor,
- Ardinsky govor,
- Juksarsky govor.
Pismennost
Literaturny gorskomarijsky jezyk koristaje pismo na osnově russkoj kirilicy. Princip pisma jest fonetičny.
Gorskomarijsky alfabet:[5]
| А а | Ӓ ӓ | Б б | В в | Г г | Д д | Е е | Ё ё |
| Ж ж | З з | И и | Й й | К к | Л л | М м | Н н |
| О о | Ӧ ӧ | П п | Р р | С с | Т т | У у | Ӱ ӱ |
| Ф ф | Х х | Ц ц | Ч ч | Ш ш | Щ щ | Ъ ъ | Ы ы |
| Ӹ ӹ | Ь ь | Э э | Ю ю | Я я |
Lingvistična harakteristika
Fonetika i fonologija
Da by uslyšati zapis zvučanja gorskomarijskogo jezyka, natisnite tut.
Gorskomarijsky jezyk jest harakterizovany vokalnym suglasovanjem (sinharmonizmom), ktoro jest osobno polno razvito v gornom narěčju. I samoglasky, i suglasky poddavajut se tutoj harmonije. Ako v kakom-libo slogu sut zadnje samoglasky а, о, у ili ӹ, to v naslědnyh slogah mogut byti toliko tute samoglasky (pomimo э и и). Ako že v kakom-libo slogu sut prědnje samoglasky ä, ö, ÿ ili ӹ, to v naslědnyh slogah mogut byti toliko tute prědnje samoglasky (osim э i и). V slogah s prědnjymi samoglaskami suglasky (pomimo ль i нь, ktore sut vsegda mekke) zvučet polumekkymi.[6]
Iztočniky
- ↑ Rantanen, Timo; Tolvanen, Harri; Roose, Meeli; Ylikoski, Jussi; Vesakoski, Outi (8 junija 2022). "Best practices for spatial language data harmonization, sharing and map creation—A case study of Uralic". PLOS ONE (na anglijskom). 17 (6): e0269648. Bibcode:2022PLoSO..1769648R. doi:10.1371/journal.pone.0269648.
- ↑ Rantanen, Timo, Vesakoski, Outi, Ylikoski, Jussi, & Tolvanen, Harri. (2021). Geographical database of the Uralic languages (v1.0) [Data set]. Zenodo. https://doi.org/10.5281/zenodo.4784188
- 1 2 "Prěpis-2010". Bylo arhivovano iz iztočnika 6 februara 2018. Data dostupa: 14 januara 2012.
- ↑ "Закон Республики Марий Эл от 26 октября 1995 года № 290-III (ред. от 10.03.2011) «О языках в Республике Марий Эл»". Bylo arhivovano iz iztočnika 11 dekembra 2013.
- ↑ "Алфавит марийский". Энциклопедия Республики Марий Эл. Joškar-Ola: Marijsky NII jezyka, literatury i historii. 2009. str. 222. ISBN 978-5-94950-049-1.
- ↑ "Literaturna enciklopedija. T. 6". Moskva. Bylo arhivovano iz iztočnika 12 septembra 2014. Data dostupa: 12 septembra 2014.
Literatura
- Albinsky, A. D. (1837). Čeremisska gramatika. Kazanj: Izdatelstvo Kazanskogo universiteta. str. 248.
- Kovedjaeva, Je. I. (1993). "Gorskomarijsky variant literaturnogo marijskogo jezyka". Jezyky mira: Uralske jezyky. M. str. 164–173.
- Savatkova, A. A. (1981). Slovnik gorskogo narěčja marijskogo jezyka. Joškar-Ola.
- Juadarov, K. G. (1997). Gorskomarijsky jezyk: učebnoje posobije dlja učiteljev rodnogo jezyka, studentov. Joškar-Ola.
- Saarinen, Sirkka (2022). "Mari". V Bakró-Nagy, Marianne; Laakso, Johanna; Skribnik, Elena (red.). The Oxford Guide to the Uralic Languages. Oxford University Press. ISBN 978-0-19-876766-4.
Vněšnje linky
- Tutoj članok imaje prěvod iz članka «Горномарийский язык» v Vikipediji na russkom (spis avtorov; dozvoljenje CC BY-SA 4.0).
- Tutoj članok imaje prěvod iz članka «Hill Mari language» v Vikipediji na anglijskom (spis avtorov; dozvoljenje CC BY-SA 4.0).
