Jump to content

Wp/isv/Galaktika

Add links
From Wikimedia Incubator
< Wp | isv
Wp > isv > Galaktika

Under construction

Galaktika jest grupa iz mnogyh zvězd, gaza, prahu i temnoj materije.[1][2][3][4] Slovo 'galaktika' jest vzeto od greč.: Κύκλος γαλακτικός ili mlěčny krug (nazvy našej galaktiky Mlěčny put), i označaje bukvalno mlěčny.

Galaktika NGC 2775 v suzvězdju Raka.

Gravitacija drži galaktiky zajedno protiv generalnogo razširjenja Vsesvěta.[3] V rezultatu, razširjenje Vsesvěta imaje město medžu grupami galaktik, ne vnutri tyh grup. Gravitacija drži galaktiku zajedno. To samo jest možno rěkti o grupah i rojah galaktik, takyh kako naša Městna Grupa, kde nahodet se Mlěčny Put i Nagromadženje Děvy, sbirka veče než 1,000 (možlivo i 2,000) galaktik. Gravitacija jest iztvorjena materijeju i energijeju v galaktikě ili grupě galaktik. Vsečto v galaktikě dvigaje se vokrug centra mas, čto jest takože naslědkom gravitacije.

Jestvijut razne tipy galaktik: eliptične, spiralove i sočevične (linzopodobne) galaktiky, s barami i bez. Sut takože nepravilne galaktiky.

Vse galaktiky jestvujut vnutri Vsesvěta. Vidimy Vsesvět sodrživaje veče než 2 triliona (1012) galaktik[5] i celkovito priblizno 1×1024 zvězd.[6][7]

Opis

[edit | edit source]

Sut galaktiky raznyh razměrov i tipov. Tipične galaktiky byvajit od karlikovyh s tako malo, kako desetju minilonami[3][8] (107) zvězd do gigantskyh s sotnjeju trilionov[3] (1014) zvězd, obrčajučih se vokrug centra mas galaktiky. Galaktiky mogut sodrživati množstvo zvezdnyh sistem, nagromadženij zvězd i različnyh medžuzvězdnyh oblakov. Solnce jest jednoju iz zvězd galaktiky Mlěčny put, Solnečna sistema vključaje Zemje i vse objekty na solnečnoj orbitě.

Zvězdne nagromadženja (roje) ne sut galaktikamy, ale sut vnutri galaktik. Sferična nagromadženja sut zvězdne roje sferičnoj formy, ktore sut sostavnoj čestju vněšnjego gala Mlěčnogo putu. Jedno iz največših (i najstarših) znajemyh zvězdnyh nagromadženij, Messier 15, imaje několiko milionov zvězd, upakovanyh blizko k sebe, s črnoju diroju v centru. Zvězdy sut prěmnogo blizko upalkovane, da bz jih možno bylo točno počitati, ale isto ono imaje veče zvězd, než něktore menše galaktiky.

V galaktičnyh nagromadženjah galaktiky dvigajut se odnosno drugyh galaktik. Oni mogut natolkti se, i natolkut se. Kogda se tak stavaje, zvězdy obyčno prohoded mimo jedna drugoj, ale gaz i prah vzajemodějstvujut, i mogut obrazovati izbuh novyh zvězd. Gravitacija vtegaje obedvě galaktiky v někake nove formy kako bary, koljca ili hvostopodobne struktury.

NGC 2997, spiralova galaktika v suzvězdju Antila, iztvarjauči nove zvězdy v kolikosti 1 ili 2 za god.

Mnoge galaktiky potrvajut stvarjati nove pokoljenja zvězd. Mlěčny put i vse galaktiky spiralovoj formy kako jest on (zrějte obrazok NGC 2997 tut), iztvarjaut nove zvězdy s brzostju jedna ili dvě zvězdy za god. Taka formacija zvězd proishodi v ogromnyh medžuzvězdnyh oblakah, ktore izčislajut se kako od 1% do 10% masy tyh galaktik. Sferične zvězdne nagromadženja, s drugoj strany, sučasno ne formujut zvězdy zatože tato dějnost odbyvala se miliardy lět tomu i potom přestala, ako vse oblaky gazu i prahu byli iztračene.

V astronomičnoj literaturě slovo 'Galaktika' s velkoj bukvoju G jest korisčeno za našu galaktiku Mlěčny put. Miliardy drugyh galaktik sut pisane kako 'galaktika' s maloju g.

Kogda Wiljam Heršelj pisal jest svoj katalog objektov dalnih nebes, on koristal jest ime spiralova nebula za objekty kako galaktika Andromedy. 200 lět po tom astronomy sut odkryli, že oni skladajut se iz zvězd, ravno kako i Mlěčny put, i zato termin 'nebula' v tutčas koristaje se samo za razmyte struktury v galaktikah.

Tipy

[edit | edit source]
Sekvencija Habla.

Sut dva glavnyh tipy galaktik, spiralova galaktika i eliptična galaktika. Oni kasifikujut se podle Sekvencije Habla.

Spiralova galaktika

[edit | edit source]
NGC 1300 jest barova spiralova galaktika.

Spiralova galaktika jest galaktika, imajuča spiralovy oblik. Večšinstvo galaktik vo Vsesvětu, oglědenomu astronomami, jest spiralovymi galaktikami (okolo 77%).[9]

Jih razděljaut na dva tipy:

  • Barove spiralove galaktiky (klasifikacija "SB")
  • Bezbarove spiralove galaktiky (klasifikacija "SA")

NGC 1300 i NGC 1672 sut prikladami barovyh spiralovyh galaktik. Galaktiky Vihor i Mesje 81 sut prikladami bezbarovyh spiralovyh galaktik.

Identifikačne črty spiralovyh galaktik sut obračenje diskovoj formy, spiralove větvy i otolstěnje v galaktičnom centru. V spiralovyh větvah rodžajut se nove zvězdy. "Otolstěnje" v centru galaktiki imaje stare zvězdy. Take črty sut tipičnymi za večšinstvo spiralovyh galaktik.

Eliptična galaktika

[edit | edit source]
ESO 325-G004 jest eliptična galaktika.

Eliptična galaktika imaje formu elipsoida (3D figura od elipsa). Tuty tip galaktiky jest dominantnym vp Vsesvětu, osoblivo v galaktičnyh nagromadženjah. Forma može byti kulata, eliptična ili sigarovidna. V Sekvencije Habla tato forma može byti reprezentovana kako klasa:

  • E0 (kulatoj formy)
  • E53 (eliptičnoj formy)
  • E7 (sigarovidnoj formy)

Eliptične galktiky različajut se razměrom. Gigantska eliptična galaktika može byti večšeju, než 1 milion světelnyh lět i najmenša (znajma kako "karlikova eliptična galaktika") menšeju, než jedna desata velikosti Mlěčnogo puta[10] Prividny radius oprěděljaje oblast, odkud proishodi polovina jej světla. Masa eliptičnoj galaktiky jest takože velikoju. Gigantska eleptična galaktika može iměti masu 1013 (mnogo trilionov) mas Solnca.[11]

Druge tipy galaktik

[edit | edit source]
Sočevična galaktika NGC 5308.

Sočevična galaktika jest galaktika, videna v formě diska. Forma sočevičnoj galaktiki jest medžu spiralovoju galaktikoju i eliptičnoju galaktikoju. Formu možno poznati, jestli pogleděti na otolstěnje v centru galaktiki. Jestli ono jest veliko jasno, to jest spiralova galaktika.[12]

Čitati dalje

[edit | edit source]

Referencije

[edit | edit source]
  1. ↑ Sparke L.S. & Gallagher III J.S. 2000. Galaxies in the Universe: an introduction. Cambridge: Cambridge University Press. ISBN 0521671868.
  2. ↑ Hupp E; Roy S. & Watzke M. 2006. "NASA Finds Direct Proof of Dark Matter". 28 mareca 2020.
  3. 1 2 3 4 Cox, Brian; Cohen, Andrew (2011). Wonders of the Universe. HarperCollins. str. 24. ISBN 9780007395828.
  4. ↑ "What is a Galaxy? | NASA Space Place – NASA Science for Kids".
  5. ↑ Fountain, Henry (17 oktobra 2016). "Two Trillion Galaxies, at the Very Least". The New York Times. Data dostupa: 17 oktobra 2016.
  6. ↑ "How many stars are there in the Universe?". European Space Agency. 2019. Data dostupa: 21 septembra 2019.
  7. ↑ Marov, Mikhail Ya. (2015). "The Structure of the Universe". The Fundamentals of Modern Astrophysics. str. 279–294. doi:10.1007/978-1-4614-8730-2_10. ISBN 978-1-4614-8729-6.
  8. ↑ ESO 2000: "Unveiling the Secret of a Virgo Dwarf Galaxy". 29 julija 2012.
  9. ↑ "Spiral Galaxy Facts & Definition". Space.com. Data dostupa: 28 januara 2018.
  10. ↑ "Elliptical Galaxies". cas.sdss.org. Data dostupa: 28 januara 2018.
  11. ↑ "Elliptical Galaxy | COSMOS". astronomy.swin.edu.au (na anglijskom). Data dostupa: 28 januara 2018.
  12. ↑ "Lenticular Galaxies". cas.sdss.org. Data dostupa: 30 januara 2018.
  13. ↑ https://arxiv.org/PS_cache/astro-ph/pdf/0209/0209205v2.pdf
  14. ↑ Uson, Juan M. (oktobra 1990). "The central galaxy in Abell 2029 - an old supergiant". Science. 250 (4980): 539–540. Bibcode:1990Sci...250..539U. doi:10.1126/science.250.4980.539. ISSN 0036-8075. PMID 17751483. S2CID 23362384.

Vněšnje linky

[edit | edit source]

Retrieved from "https://incubator.wikimedia.org/w/index.php?title=Wp/isv/Galaktika&oldid=6667633"