Wp/isv/Friedrich Nietzsche

Friedrich Wilhelm NietzscheФридрих Вилхелм Ницше Friedrich Wilhelm Nietzsche
Fotografija, sdělana priblizno 1875 roku
Biografija
Rodil se:	15 oktobra 1844 RöckenРӧкен, Němečska unija
Umrl:	25 avgusta 1900 (55 lět) WeimarВајмар, Němečska imperija
Alma-mater:	Bonnsky universitet LeipzigЛајпцигsky universitet Škola Pforta
Akademična dějatelnost
Oblast:	Filozof, poet, filolog
Škola:	Filozofija životu
Značime ideje
Nadčlověk (Übermensch) "Bog umrl" Volja k vladě Resentiment Moral gospod i rabov Apolloničsko i dionističko
Vlivanje
Okazali:	Sokrat, Platon, SchopenhauerШопенхауер, Wagner, Dostojevskij
Izpytali:	FoucaultФуко, HeideggerХајдегер, FreudФројд, Jung, CamusКамӱ, SartreСартр
Podpis

Friedrich Wilhelm NietzscheФридрих Вилхелм Ницше (нєм. Friedrich Wilhelm Nietzsche; 15 oktobra 1844 - 25 avgusta 1900) byl němečskym filozofom, filologom, poetom, kulturnym kritikom i kompozitorom, ktory stal jednym iz najvyše vlivateljnyh iz vsih modernyh mysliteljev. On počel svoju karieru kako klasičny filolog, obračajuči se k filozofiji v početku svojej akademičskoj kariery. V 1869 lětu, v vozrastu 24 lět, NietzscheНицше stal najmladšim profesorom zajmavšim poziciju na katedrě klasičnoj filologije v Bazelskom universitetu. Vslěd jego postojannyh problemov so zdravjem, on izšel iz universiteta v 1879 roku, poslě čego on dovršil večšu čest svojih osnovnyh tvorb v naslědnom desetilětju. V 1889 roku, on prěžil kolaps i vposlědno polnu utratu svojih umstvenyh sposobnostij i paralizu s sosudistoj demencijeju. Ostale roky svojego životu on je prožil pod opekoju svojej rodiny do samoj jego smrti v 1900 roku.

Jego tvorby i filozofija pobudili k širokomu razvoju nauky, vozbudili publičny interes i dali tvorčju inspiraciju.

Tvorby NietzscheНицше slučajut filozofsku polemiku, poeziju, kulturnu kritiku i izmysl, izstavjajuče jego ljubov k aforizmu i ironiji.

Vidne elementy jego filozofije vključajut radikalnu kritiku istiny v ugodu perspektivizmu; genealogičnu kritiku religije i hristijanskogo morala i svezanu s njej teoriju morala gospodara-raba; estetično utvrdženje životu v odpověd na "smrt Boga" i na gluboku krizu nihilizma; pojetje apolloničnyh i dionističnyh sil; i harakteristiku člověčskogo subjekta kako izraženja konkurujučih volj, kolektivno razumějemyh kako volja v vladě.

Iztočniky

Tutoj članok imaje prěvod iz članka «Friedrich Nietzsche» na anglijskom (spis avtorov; dozvoljeńje CC BY-SA 4.0).