Wp/isv/Fridrih Nicše
| Fridrih Vilhelm Nicše
něm. Friedrich Wilhelm Nietzsche | |
|---|---|
 | |
| Ime pri rodženju | Fridrih Vilhelm Nicše |
| Data rodženja | 15 oktobra 1844 |
| Město rodženja | Röcken, Němečska unija |
| Data smrti | 25 avgusta 1900 (55 lět) |
| Město smrti | Weimar, Němečska imperija |
| Naučna stupenj | doktorska stupenj |
| Alma-mater |
Bonnsky universitet (1865) Lejpcigsky universitet (1879) Naumburgska katedalna gimnazija Škola Pforta |
| Město pracy | Baselsky universitet |
| Jezyk tvorb | němečsky |
| Rod dějatelnosti | filozof, poet, pisatelj, kompozitor, pedagog, filolog, muzikalny kritik, dramaturg |
| Škola/tradicija | neoklasična němečska filozofija |
| Směr | filozofija životu |
| Period | filozofija XIX stolětja |
| Osnovne interesy | filozofija, religija, kultura, politika, filologija |
| Značime ideji |
Nadčlověk, "Bog umrl", cikličnost, volja k vladě, perspektivistsky subjektivizm, resentiment, moralj gospod i moralj rabov, apolloničsko i dionističko, amoralizm, imoralizm, historizm |
| Okazavšii vliv |
Sokrat, Platon, Fukidid, Čezare Bordžia, Napoleon, Aristotelj, Epikur, Parmenid, Geraklit, Starogrěčska filozofija, Dionis, Feognid, Šopengauer, Gěrcen, Volter, Wagner, Salome, Pascal, Dostojevsky, Zaratustra, Rošfuko, Montanj |
| Izpytavšii vliv |
Foucault, Spengler, Ortega y Gasset, D'Annunzio, Evola, Freud, Jung, Brandes, Strindberg, Artaud, Heidegger, Mussolini, Hitler, Scheler, Mannheim, Tönnies, Jaspers, Berdjaev, Camus, Sartr, Bergson, Bataille, Jünger, Weber, Benn |
| Podpis |  |
Fridrih Vilhelm Nicše (15 oktobra 1844 - 25 avgusta 1900) byl němečskym filozofom, filologom, poetom, kulturnym kritikom i kompozitorom, ktory stal jednim iz najvyše vlivatelnyh iz vseh modernyh mysliteljev. On počal svoju karieru kako klasičny filolog, obrativši se k filozofije v početku svojej akademičnoj kariery. V 1869 lětu, v vozrastu 24 lět, Nicše stal samym mladym profesorom zajmavšim poziciju na katedre klasičnoj filologije v Bazelskom universitetu. Vslěd jego postojannyh problemov so zdravjem, on izšel iz universiteta v 1879 roku, poslě čego on dovršil večšu čest svojih osnovhyh tvorb v naslednom desetilětju. V 1889 roku, on prěžil kolaps i vposlědno polnu utratu svojih umstvenyh sposobnostej i paralizu s sosudistoj demencijeju. Ostale roky svojego životu on je prožil pod opekoju svojej rodiny do samoj jego smrti v 1900 roku.
Jego tvorby i filozofija pobudili k širokomy razvoju nauky, vozbudili publičny interes i dali tvorčju inspiraciju.
Tvorby Nicše slučajut filozofsku polemiku, poeziju, kulturnu kritiku i izmysel, izstavjajuče jego ljubov k aforizmu i ironiji.
Vidne elementy jego filozofije vlključajut radikialnu kritiku istiny v ugodu perspektivizmu; genealogičnu kritiku religije i hristianskoj moraly i svezanu s njej teoriju moraly gospodara-raba; estetično utvrdženje životu v odpověd na "smrt Boga" i na gluboku krizu nigilizma; pojetje apoloničnyh i dionističnyh sil; i harakteristiku človečeskogo subjekta kako izraženja konkurujučyh volj, kolektivno razumějemyh kako volja v vlade.
Iztočniky
[edit | edit source]Tuty članok imaje prěvod iz članka «Friedrich Nietzsche» na anglijskom (spis avtorov; dozvoljeńje CC BY-SA 4.0).