Wp/isv/Francuzsky jezyk

Jezyk

Francuzsky jezyk

français, langue française
Obča informacija
Govoritelji	L1: 74 milionov (2020) L2: 238 milionov (2022) Vsego: 310 milionov

Francuzsky jezyk (français [fʁɑ̃sɛ] ili langue française [lɑ̃ɡ fʁɑ̃sɛːz]) jest romansky jezyk indoevropojskoj rodiny. Kak i vse druge romanske jezyky, on potomkuje iz vulgarnoj latiny Rimskoj imperije. Francuzsky jezyk je razvil se iz Sěverno-Galsko-Romanskogo, ktory je potomok latiny, govorjeny v sěvernoj Galiji. Jegove najbliže srodne jezyky sut druge jezyky d'oïl — jezyky, ktore sut se historično govorili v sěvernoj Franciji i južnoj Belgiji, večinstvo ktoryh je zaměnil francuzsky (francien). On byl takože pod vplyvom rodnyh keltskyh jezykov sěvernoj česti rimskoj Galije]] i germanskogo frankskogo jezyka poslě-rimskyh frankskyh napadačev. V rezultatu francuzskoj i belgijskoj kolonizacije od 16. věka dalje, francuzsky byl vveden v nove teritorije v Amerikah, Afrikě i Aziji. Takože razvilo se mnogo kreolskyh jezykov na bazě francuzskogo, iz ktoryh najbolje znajemy jest Haitijansky kreolsky jezyk. Francuzskojezyčny člověk ili narod govoreči na francuzskom može byti nazvan frankofonom i v anglijskom i v francuzskom jezyku.

Francuzsky je služebny jezyk v 26 državah, vslěd čego jest jedin iz najvyše geografično razprostanjenyh jezykov v světu, s priblizno 50 državami i teritorijami imajučimi jego kako de jure ali de facto služebny, administrativny ili kulturny jezyk. Večinstvo tyh držav sut členami Medžunarodnoj organizacije frankofonije (Organisation internationale de la Francophonie, OIF), sjedinjajučej 54 členske državy, ktore oficialno upotrěbjajut ili učet francuzsky jezyk. Ocěnjaje se, že francuzsky imaje okolo 310 milionov govoriteljev, srěd ktoryh okolo 80 milionov sut rodnymi govoriteljami; govori se kako prvy jezyk (v redu od največšej kolikosti govoriteljev) v Franciji, Kanadě (v provincijah Quebec, Ontario i New Brunswick), Belgiji (v Valoniji i v Regionu stoličnogo grada Bruselj), v zahodnoj česti Švejcarije (Romandija), v čestah Luksemburga, v čestah SŠA (Louisiana, Maine, New Hampshire i Vermont), v Monaku, v dolině Aosty v Italiji i v različnyh občinah inde.

V frankofonskoj Afrikě francuzsky jezyk je govorjen glavno kako drugy jezyk ili lingua franca, hoti tam že on stal rodnym jezykom v maloj kolikosti městnyh teritorij; srěd vrhnogo sloja žiteljev v něktoryh sěvernoafrikanskyh državah francuzsky jest prvy jezyk mimo rodimyh jezykov, daže bez oficialnogo statusa.

Priklad

Član 1 Universalnoj deklaracije prav člověka na francuzskom:

Tous les êtres humains naissent libres et égaux en dignité et en droits. Ils sont doués de raison et de conscience et doivent agir les uns envers les autres dans un esprit de fraternité.

Prěvod:

Vsi ljudi rodet se svobodni i ravni v dostojnosti i pravah. Oni sut obdarjeni razumom i svěstju i imajut postupati jedin k drugomu v duhu bratstva.

Vněšnje linky

• Tutoj članok imaje prěvod iz članka «French language» v Vikipediji na anglijskom (spis avtorov; dozvoljeńje CC BY-SA 4.0).