Wp/isv/Folkspraak
| Folkspraak | |
 | |
| Obča informacija | |
|---|---|
| Stvorjeny | Džefri Henning |
| Data stvorjenja | 1995 |
| Pismo | latinica |
| Služebny status | |
| Jezyčna organizacija | Der Folkspraakinstitut |
| Celj | |
Folkspraak (takože: Folksprak, Folk-Spraak, Folksprák, Folksprahk, Fůlkspræk i t.d.) jest zonalny pomočny jezyk osnovany na germanskyh jezykah, ktorogo govoritelji germanskyh jezykov v naměrjenju avtorov mogut bystro učiti se; 465 milionov ljudij imajut germansky jezyk kako materinsky, a kromě togo 300 do 900 milionov ljudij znajut anglijsky kako drugy jezyk.
Prvopočetno folkspraak byl naměrjeny kako grupovy projekt, v ktorom vsekto iměl vliv. Jednakože v tečenju lět različni avtori stvorili svoje vlastne versije jezyka, čto dovedlo do velikoj kolikosti «dialektov», medžu ktorymi jest malo srodnosti. Daže koristane jimi izvorne jezyky različajut se: ačekoli večinstvo avtorov bazuje se v večšem ili menšem stupnju na anglijskom, niderlandskom, němečskom, danskom, norvežskom i švedskom jezykah, drugi členi takože rabotajut s frizijskym, dolnosaksonskym i islandskym jezykami.[1] Iz toj pričiny folkspraak dnešnjego dnja bolje jest obča nazva različnyh osobnyh projektov neželi jedin jezyk. Tym ne menje, takože jestvujut starějše i novějše vsegermanske jezyky, ktore ne noset nazvu folkspraak, napriklad Tutonish, Euronord i medžugermansky jezyk.
Historija
[edit | edit source]Srěd umětnyh jezykov folkspraak jest jedin iz najstarějših grupovyh projektov, ktore povstali vslěd interneta. Iniciativu podjel v 1995 g. amerikanec Džefri Henning (ang.: Jeffrey Henning).[2] Po prvopočetnomu naměru folkspraak iměl byti demokratičny projekt, ktorogo koordinacija iměla kolom prěhoditi od jednogo členka na drugogo:
Folkspraakmaister odgovarjaje za koordinovanje razvoja jezyka folkspraak. Ljudi mogut dobrovoljno učestvovati v projektovanju jegovyh fonologije, morfologije, slovosbora, gramatiky i tako dalje, pri čem Folkspraakmaister prosto koordinuje oblasti, da by osoby mogli surabotati zaměsto togo, že rabotajut nezavisno (napriklad nad fonologijeju). Folkspraakmaister bude demokratičnym sposobom razrěšati vse razdory suglasno osnovnym občim kriterijam projektovanja. Pozicija Folkspraakmaister izpolnjaje se črěz termin treh měsecev, a vsaky Folkspraakmaister izbiraje se iz občiny Folkspraakgeist. Prvy Folkspraakmaister byl Džefri Henning, čijego termin skončil se 28 fevruara 1996 g. Nyněšnji Folkspraakmaister jest Dejl Morris (ang.: Dale Morris), čijego termin teče do 31 maja 1996 g.»[3][4]
Poslě někojego časa Henning ostavil projekt, a poslě ustupjenja jegovo naslědnika kako Folkspraakmaister projekt stal neaktivny. Jednakože v juliju 1999 g. on byl ponovno podjety drugymi ljudami, a Den Doz (ang.: Dan Dawes) napisal novu gramatiku.[5] V 2000 g. na vebsajtu projekta bylo napisano:
«Jezyk razvivaje se v dvoh dialektah, žartom nazyvajemyh Folkspraak Express i Folkspraak Pro. Novoprišelec, Folkspraak Pro, jest razširjena versija Folkspraak Express i odličaje se od njego tym, že zaměsto legkosti koristanja podčrkaje pridrživanje se artističnogo prědstavjenja germanskogo jezyka; Folkspraak Pro bude iměti bogatějšu gramatiku, bogatějšu fonologiju i možno takože unikalno pismo.»[6][7]
V 2001 g. pojavil se novy vebsajt pod nazvoju «Der Folkspraakinstitut».[8] Vlastnik vebsajta byl Bil Korson (ang.: Bill Courson), ktory inde takože byl spomněny kako avtor jezyka.[9] Na tutoj stranici prědstavjena byla sovsim ina versija historije jezyka folkspraak:
«Folkspraak (ili Folksprok) razvil se na polovině 1960-yh lět kako pidžinsky govor koristajemy vsrěd medžucrkovnoj, medžunarodnoj monastyrnoj občiny, ktora nahodila se v opuščenom srědnjevěčnom konventu na malom ostrovu pri zapadnom pribrěžju Danije. Eksperiment trval samo několiko lět, ale navedl burju interesa, kogda věrozakonna občina načela izdavati turistične provodniky, religiozne teksty i druge dokumenty na novo-iztvorjenom jezyku, ktory oni nazyvali Folksprok (pozdněje Folkspraak).»[10][11]
Suglasno tojže samoj legendě tuta občina daže varila vlastno pivo, nazyvajemo «Folkbier», čto dovedlo do konflikta s danskoju vladoju; nakonec grupa byla razpuščena v 1972 g., ale čest grupy prodolžala jejnu aktivnost ješče črěz někoj čas v Rotterdamu. V istinnosti to byla sovsim izmysljena, fiktivna historija, ktora v někojem momentu načela žiti vlastnym žitjem.[12]
V tečenju pozdnějših lět projekt vse bolje razpadl se v oddělne «dialekty» s nazvami kako Folksprák, Fůlkspræk, Sprak, Nordien(isk), Frenkisch, Middelsprake i tako dalje, v ktoryh ljudi prědstavili svoju vlastnu točku zrěnja na folkspraak, ili širje na vsegermansky jezyk. Ključne elementy kako pravopisanje, gramatika i slovosbor ostali temami diskusije. Pomalo iskalo se konsensus, pri čem jestvovanje dialektov bylo akceptovano. Tym ne menje, nikogda ne došlo k cělkovitomu suglasju, a konečny cělj – jedna oficialna versija – uže davno byl odkydnuto.
Priklad teksta
[edit | edit source]| Folksprak (Boksprak) | Fůlkspræk (Orsprak) |
|---|---|
| Onser Fader in de hemmen, | Ůnsĕr Fadĕr ĭn đă ħemmĕn, |
| Werde heliged din nam, | Werđĕ ħạlĭgĕd đin nam, |
| Kome din rick, | Kwe°mĕ đin rikj, |
| Gescheje din will, | Găskeƕĕ đin wėll, |
| Hu in de hemmen, so up de erd. | Hu ĭn đă ħemmĕn, so ŭp đă erđ. |
| Gev ons hidag onser daglik brod. | Geƀ ůns ħidag ůnsĕr dãglĭk brḁđ. |
| Ond fergev ons onser schuld, | Ůnđ fĕrgeƀ ůns ůnsĕr skuld, |
| Hu ok wi fergev dem onser schuldern. | Hu ḁk wi fĕrgeƀ đĕm ůnsĕr skuldĕrĕn. |
| Ond led ons nit in ferseuking, | Ůnđ led ůns nĭt ĭn fĕrsȍking, |
| Aver erleus ons af de yvel. | Aƀĕr ŭtlọs ůns ăf đă ȕbĕl. |
| (Als din er de rick ond de macht | (Alns đin ez đă rikj ůnđ đă maħt |
| Ond de herlikhed in eeighed.) | Ůnđ đă ħạrlĭkħạd ĭn ạwĭgħạd.) |
| Amen. | Amĕn. |
Vněšnje linky
[edit | edit source]- "Folkspraak". Langmaker.com (na anglijskom). Bylo arhivovano iz iztočnika 24 julija 2009.
- "Folkspraak". Susning.nu (na švedskom). Bylo arhivovano iz iztočnika 28 mareca 2005.
- "Folksprak" (na anglijskom).
- "Folksprak". Vikiknigy (na anglijskom).
- "Folksprak". Vikiknigy (na němečskom).
Iztočniky
[edit | edit source]- ↑ "Folkspraak". Omniglot.com. Data dostupa: 26 novembra 2018.
- ↑ "Folkspraak". Langmaker.com. Bylo arhivovano iz iztočnika 16 maja 2008. Data dostupa: 4 maja 2016.
- ↑ Originalny tekst: «The Folkspraakmaister is responsible for coordinating development of Folkspraak. Individuals can volunteer to participate in designing the phonology, morphology, vocabulary, grammar and so forth of Folkspraak, with the Folkspraakmaister simply coordinating areas so that individuals can work together rather than independently (on phonology, for instance). The Folkspraakmaister will democratically settle any conflicting disputes in accordance with the basic general design principles. The position of Folkspraakmaister has a three-month term, with each Folkspraakmaister to be elected from within the Folkspraakgeist community. The first Folkspraakmaister was Jeffrey Henning; his term expired 2/28/96. The current Folkspraakmaister, serving until 5/31/96, is Dale Morris.»
- ↑ "Folkspraak Charter". Bylo arhivovano iz iztočnika 28 junija 2022. Data dostupa: 4 maja 2016.
- ↑ "Langmaker.com news". Yahoo! Groups. 3 julija 1999. Data dostupa: 4 maja 2016.
- ↑ Originalny tekst: «The language is evolving into two dialects, called (tongue-in-cheek) Folkspraak Express and Folkspraak Pro. The newcomer, Folkspraak Pro, is a superset of Folkspraak Express that differs by emphasizing adherence to an artistic representation of a Germanic language over ease of use; Folkspraak Pro will have a richer grammar, a richer phonology and possibly a unique script as well.»
- ↑ "Folkspraak". Langmaker.com. Bylo arhivovano iz iztočnika 4 mareca 2000. Data dostupa: 4 maja 2016.
- ↑ "Der Folkspraakinstitut". Bylo arhivovano iz iztočnika 24 novembra 2001. Data dostupa: 4 maja 2016.
- ↑ "Folkspraak". Ideopedia. Bylo arhivovano iz iztočnika 17 januara 2021. Data dostupa: 4 maja 2016.
- ↑ Originalny tekst: «Folkspraak (or Folksprok) developed in the mid-1960's as a pidgin speech used by and among an interdenominational and international monastic community located in an abandoned medieval convent on a small island off the western coast of Denmark. The experiment only lasted a few years, but it produced a flurry of interest when the religious community began to put out tourist guides, religious texts, and other writings in a newly constructed language that they called Folksprok (later Folkspraak).»
- ↑ "The History of Folkspraak". Bylo arhivovano iz iztočnika 19 oktobra 2009. Data dostupa: 4 maja 2016.
- ↑ "Folkspraak". Yahoo! Group. 12 dekembra 1999. Data dostupa: 4 maja 2016.
- Tutoj članok imaje prěvod iz članka « Folkspraak» v Vikipediji na niderlandskom (spis avtorov; dozvoljeńje CC BY-SA 4.0).