Wp/isv/Film

«Scena v sadu RoundhayRaundhej» (1888) Louis Le Prince'aЛуи ле Пранса (Louis Le Prince) — najrannějši izvestny film v historiji.

Film (od ang.: film - tonka koža) (takože: kino, kinematograf) jest vizualna umětnost, ktora koristaje dvigajuče se obrazove zapisy za prědstavjenje povědok, idej ili sobytij. Film jest jedin iz najvlivnějših vidov mass-medij v sučasnoj kulturě.^[1] Vizualne elementy kina ne potrebujut prěvoda, davajuči dvigajučim se obrazam universalnu silu komunikacije. Vse filmy mogut stati cělosvětovymi atrakcijami, osoblivo s dodanjem dublovanja ili podnadpisov.

Umětnost filma opiraje se na několiko ranšyh tradicij v oblasteh kako ustno kazanje povědok, literatura, teatr i vizualne umětnosti. Formy umětnosti i zabavy, ktore uže vključali dvigajuče se ili projektovane obrazove zapisy, sut byli kamera obskura, teatr těnjev i magična laterna.

Historija

Početky kinematografije

V pozdnom 19. věku, několiko iznahodnikov kako Wordsworth DonisthorpeВордсворт Донисторп, Louis Le PrinceЛуи ле Пранс i William Friese-GreeneУиљaм Фриз-Грин sut sdělali pionersky vklad v razvitje ustrojstv, sposobnyh snimati i pokazyvati dvigajuči se obrazky. Najranši izvěstny film — «Scena v sadu Raundhej» (1888) — byl snimany Louis Le Prince'omЛуи ле Прансом, ktory kratko pokazal členov svojej rodiny v dviženju.

V juniju 1889 roka, amerikansky iznahodnik Thomas EdisonТомас Едисон jest poručil svojemu laboratornomu asistentu Williamu Kennedy DicksonuУиљаму Кеннеди Диксону pomagati razvivati ustrojstvo za snimanje dvigajučih se obrazov. Rezultatom bylo iznahodženje kinetoskopa.

Komercijalno publično pokazyvanje deseti kratkyh filmov bratov Lumièreбратов Лjумjер (Lumière) v Parižu 28 dekembra 1895 roka može byti počitano prělomom projecirovanyh kinematografičnyh dvigajučih se obrazov.^[2] Najranše filmy sut byli črnoběle, kratkodolge, bez zapisanogo zvuka, i sut skladali se iz jednogo kadra s neprěměščajučeju se kameroju.

Němo kino

Do rannogo 20. věka, kino se razvilo iz novinky v masovu industriju zabavjenja, s filmoprodukcijnymi kompanijami i studijami, osnovanymi po vsemu světu. Němo kino ne jest bylo napravdu němo — vlastniki kinoteatrov najimahu pianistov ili organistov, ili, v velikyh gradskyh kinoteatrah, polny orkestr za igranje muziky, ktora odpovědala situaciji filma.

D. W. GriffithД. В. Гриффит byl jedin iz najvažnějšyh pionerov němogo kina. Jego film «Rodženje naroda» (1915) jest uvažany jednoju iz prvyh kinoepopej, hoti jest takože kritikovany za rasistično sodržanje.

Zvučno kino

Do pozdnyh 1920-yh, dvigajuče se obrazy byli čisto vizualnoju umětnostju. S komercialnym priměnjenjem zvučnogo kina v 1927 roku, kinematografija prěžila fundamentalnu transformaciju. Prve «govoreče» filmy — «talkies» — vo věčšinstvu bili slabymi imitacijami teatralnyh spektaklov i ne dostigali umětničskyh uravnjev lěpših němyh filmov. Zvučna oprava byla neugodna i nesovršena.

Zvuk prinesl takože značne prědnosti: neugodne podnadpisy němogo filma mogli byti opuščene, muzika mogla byti složena za film i slušana i v malyh, i vo velikyh kinoteatrah. Dramatičny efekt zvuka byl ogromny.

Zlaty věk Holivuda

V Sjedinjenyh štatah, kako něktori historiki mnet, zvuk jest izbavil Hollivudsku studiovu sistemu prěd licem Velikoj Depresije. Tako načelo se to, čto jest nyně nazyvajemo «Zlatym věkom Hollivuda», ktory odnosi se priměrno na period, počinajuči s vvedenjem zvuka i prodolžajuči se do pozdnyh 1940-yh lět. Amerikansko kino jest dostiglo svojego pika efektivno manufakturovanogo glamura i globalnogo priměnjanja v tutom periodu. Najlěpše zvězdy toj epohy sut byti Clark GableКларк Гејбл (Clark Gable), Katharine HepburnКaтрин Хепберн (Katharine Hepburn), Humphrey BogartХамфри Богарт (Humphrey Bogart) i Greta GarboГрета Гарбо (Greta Garbo).

Světovo kino po Drugoj světovoj vojně

Druga světova vojna fizično i ekonomično opustošila kinematografičny promysl Sovětskogo Sojuza, Japonije i věčšiny evropejskyh narodov, ale rannja kapitulacija Italije nehala jej relativno cěloju, čto jest umožnilo italijanskomu kinu prohoditi poslěvojennoju renesansoju s razvitjem ruha Neorealizma.

V 1950–1960-yh letah, francuzska Nova volna (Nouvelle Vogue) revolucionizovala kinematografiju s direktorami kako Jean-Luc GodardЖан-Люк Годар, François TruffautФрансуа Трjуфо i Alain ResnaisАлен Рене. V tutom samom času, japonski režiseri kako Akira Kurosawa i švedskу Ingmar Bergman stvorili děla, ktore sut pričisljane do najvysših dosegnutij kinematografičnoj umětnosti.

Tehnična evolucija

Kolor

Značnym tehničnym dosegnutjem v kinu bylo vvedenje «prirodnogo kolora», kde kolor byl snimany premo iz prirody črěz fotografiju. Filmy vsegda sut byli v někojej měrě barvne črěz ručno kolorovanje, šablony ili prozračne kolorne trakty, ale pravo barvno kino iziskalo mnogo desetilětij razvoja.

Zvuk

V 1966 roku, Dolby Laboratories sut vvedli sistemu redukcije šuma Dolby A, ktora stala standardom v promyslu snimanja zvuka. Dolby Stereo, revolucijna sistema okolnogo zvuka, slědovala za tym i umožnila dizajneram kinoteatrov vzeti akustiku v razsmotrjenje pri projektovanju kinoteatrov.

Digitalno kino

S razvojem digitalnoj tehnologiji v pozdnom 20. věku, kinematografija prěžila novu transformaciju. Proces snimanja obrazov s drugymi vizualnymi medijami, kako s digitalnoju kameroju, jest stalo nazyvany «filmovanjem», i rezultujuče děla sut nazyvajeme «filmy», ale oni uže ne sut snimane na filmovo platno.

Žanry filmov

Filmy sut podrazděljene na mnogo žanrov suglasno jih tematikě i stilu:

Drama — filmy susrědotočene na emocionalnoj i interpersonalnoj temě
Komedija — filmy s humorom i legkym sodržanjem
Akcija — filmy s dinamičnoju akcijeju i fizičnym konfliktom
Triler — filmy, vytvarjajuče napreženje i tajemnost
Horor — filmy, vytvarjajuče strahy i neprijetnost
Naučna fantastika — filmy, odražajuče naučne i tehnologične temy
Porno — filmy izobražajuče seksualne dějanja
Dokumentalny film— filmy, prědstavjajuče realne sobytja i ljudij
Animacija — filmy, koristajuče animovane rysovane obrazky

Kinematografija kako umětnost

Filmy sut uvažane mnogymi kako važna forma umětnosti; filmy zabavjajut, obučajut, prosvěčajut i inspirujut gledateljev. Umětnost filma vključaje igru, režisuru, scenaristiku, kinematografiju, kostjumy, scenografiju i muziku.

Amerikanske akademičske prizy (takože znane kako «Oskary») sut najvidnějše filmove nagrady v Sjedinjenyh štatah, podavajuče priznanje každogo roka filmam suglasno jihnym umětničskym dosegnutjam.

Iztočniky

↑ Cook, David A. (2004). A History of Narrative Film. W. W. Norton. ISBN 9780393920093.
↑ Abel, Richard (1994). The Ciné Goes to Town: French Cinema 1896–1914. University of California Press.

Gledite takože

[1] Cook, David A. (2004). A History of Narrative Film. W. W. Norton. ISBN 9780393920093.

[2] Abel, Richard (1994). The Ciné Goes to Town: French Cinema 1896–1914. University of California Press.

[1]

[2]