Wp/isv/Ezoterika

Tuty članok trěbuje prověrky pravopisa, gramatiky, stilja ili tona.

Možete pomogti Wikipediji, popravivši jego. (September 2025)

Ezoterizm — оd (davnogreč.: ἐσωτερικός — «vnutrny»), ezoterika — cělo znanja — ustroj věrozakonov zvanyh tajna, hermetična ili ezoterična věda, predavana jedino izbranym osobam v protivnosti do javno dostupnoj egzoteričnoj vědy; v religijoznavstvu tendencija k utajenju časti věry ili religioznogo kultu prěd ogolom; v filozofiji terminy, ktore označujut teorije starožytnyh i srědnověčnyh škol, ktore byli predavany jedino izbranym učenikom^[1] ^[2].

Mnogo iz teh voprosov, ktory dnes kazaju se novymi v ezoteriki (napriměr iz oblasti parapsihologija), v pravdě je od vjekov bylo poznano v filozofiji; po nekotoryh avtorah jest potrěbno otvarati tuto sferu i pokazati, že takozvane novinki v ezoteriki imajut korěni v idejah starožytnyh filozofov^[3].

V okol pojmov „ezoterizm” i „ezoterika” naraslo dnešno mnogo nedorazumenj; často te slova koristaju se za označenje věčij, ktore sut neizvestne, neizučene ili nerazumljive.

Etimologija

Ezoterika jest slovo i ideja, ktore povstali v XIX věku, pervoro upotrebene kako l’ésotérisme v děle Histoire critique du gnosticisme et de ses influences v 1828 godu (Jacques Matter (1791–1864). Vskoro potym Eliphas Levi (1810–1875) popularizoval slova „ezoterika” i „okultizm”. Terminy stali modnymi blagodarja Eleny P. Blavatskoj (1831–1891) i drugym členam Teozofskogo družstva, kotori ih upotrebljajut v poslednoj četvrtini XIX věka i načeli XX. Ezoterika odnosi se do tajnyh věčij, osoblivo do tyh, ktore sut ili byli držane v sekreti iz straha prěd prěslědovanjem i nerazuměnjem, i da by izbjegnuti nepraviletnogo upotrebljenja.

Termyn ezoteryčny pojavljajet se v staroj Greciji v period Rimskogo kraljevstva. Pohodi od grečskogo slova esôterikos, od esôtero (esô znači „vnutri”). Protipoloženje jest egzoteryčny, od grčkogo eksôterikos, od eksôtero (eksô znači „vonku”/„na vně”). Platon (427–347 p.n.e.) v svojem dialogu Alcibiades (okolo 390 p.n.e.) ispolzuet izrzek ta esô (“vnutrišnje věči”), a v Teajtet (okolo 360 p.n.e.) ta eksô (“vněšnje věči”). Verjetno pervoje upotrebljenie adjektiva esôterikos est u Lucian iz Samosaty (okolo 120–180 po Hr.) v The Auction of Lives (166 g.).

Pojem ezoterizm često se smatra sinonimom okultizma („skryto znanje”). Jednako v XX věku mnogi ezoteriki izbjegajut nazvaně „okultist” zbog, čto to slovo associiruje se s magijom ili služenjem diavolu. Iz togže prěčini nekotory hristijanske protivniki upotrebljajut slovo „okultizm” za ezoterizm.

Ezoterizm imaje takoże nešto obščego s mistikoj, no mnogi mistični tradicije ne predavajut dopolnitelnogo znanja, fokusirajuči se na koncentraciju na objektu poklonjenja.

Obzor

Ezoterizm običajno fokusuje se na osobno prosvěščenje i vnutrišnji duhovnyh praktik, kogda zorganizovane religije i egzoterizm fokuśujut se na obči črty i pravila občiny. No s tim, ezoterizm takože imaje svoje tradicije, institucije i javne aspekte.

V mnogih religijah razlišajut se sfery egzoteryčne (vněšnje) i ezoteryčne (vnutrišnje). Egzoterična sfera vključajet institucionalne struktury, canonicalne tekste i dogmy, ktore vlijajut na celju obščinu. Ezoterična sfera formirujut maly skupliny vjerev, ktore posvješčajut se glubokij duhovnoj praktike. Meždju egzoteričnym i ezoteryčnym obično jest napetost: (ezoteryčny) misticizm može byti kako herezija, ugrožajuča (egzoteričnoj) ortodoksiji^[4].

Primiery ezoteričnyh ruchov v velikyh religijah: gnosticizm v hristijanstvě, sufizm v islamě, tantrizm v hinduizmě.

Školy ezoteryčny

Sut mnogo škol, da by bнlo možno ih označiti kratko. Nekotory priměry:

Gnosticizm: uči, že naš svet ne jest istiny dom; znanje pravdivoj prirody pomaga osvoboditi se i vrnuti se k duhovnom svetu.
Hermetizm s astrologijeju: prědpostavja, že duša i kosmos sut svjazani po principu „kako na gore, tako i na dole”.
Volfnomularstvo i nekotory formy alhimiji: upotrebljajut simboly da bi vodili praktikujuće k moralnom savršenstvu i bliskosti Boga.
Teozofija: uči, že sut skryti „učitelji”, ktori rukovodit duhovny razvitok čelověčestva.
Spiritizm: prědava značaj neposrednomu iskustvu posmertnogo života posredstvom kontakta s duhovami.
Četvrty put (Gurdžijev): uči, da ljudi običajno sut avtomati; specijalna praktikija možet probuditi ih.
Psihologija Junga: stremi se integrovati protivnosti v psihu čelověka črěz mitove, sny i vizije.

Tradicije

Nekotory ezoterične tradicije i grupy:

Ezoterizm v populjarnjoj kulturě

Serija romana Harry Potter od J.K. Rowling sadrži mnoge odnose na ezoterične tradicije, napriměr „Filozočny kamenj”. Novela Paulo Coelho „Alhimik” sugeruje duhovnu interpretaciju alhimiji. Umberto Eco često vključuje ezoterične teme, osoblivo satirično „Foucaultovo mahališče”. V romanu Dan Browna „Kod Da Vinčěgo″ vlija obraz tajnogo bratstva „Zakon Sionu”.

Gledajete takože

Iztočniky

↑ Encyklopedia PWN (2017). ezoteryzm.
↑ Encyklopedia Interia: ezoteryzm
↑ Juliusz Iwanicki (2006), „Soverenemna ezoterika i religiozne motivy v světli platonističnoj filozofiji”, „Preteksty”, Poznań, str. 92
↑ S. Bednarek, W. Bockenheim, J. Jastrzębski (2008). New Age. Encyklopedia Nowoj Ery. ISBN 978-83-7277-256-5.CS1 maint: multiple names: authors list (link)

[1] Encyklopedia PWN (2017). ezoteryzm.

[2] Encyklopedia Interia: ezoteryzm

[3] Juliusz Iwanicki (2006), „Soverenemna ezoterika i religiozne motivy v světli platonističnoj filozofiji”, „Preteksty”, Poznań, str. 92

[newage-4] S. Bednarek, W. Bockenheim, J. Jastrzębski (2008). New Age. Encyklopedia Nowoj Ery. ISBN 978-83-7277-256-5.CS1 maint: multiple names: authors list (link)

[1]

[2]

[3]

[4]