Wp/isv/Elektromagnetična radiacija

Elektromagnetične volny sut volny, ktore sodrživajut električno polje i magnetično polje i prěnoset energiju. Oni putujut so skorostju světla^[1] (299,792,458 metrov za sekundu).

Kvantova mehanika jest izrabotana na osnově izučenja elektromagnetičnyh voln. Tuta oblast vključaje izučenje kako vidimogo světla, tako i nevidimoj radiacije. Vidimo světlo jest elektromagnetična radiacija, ktoru jest možno viděti obyčnym zrěnjem v dugovyh kolorah. Nevidima radiacija ne jest viditelna obyčajnym zrěnjem i vključaje volny s vysšej energijeju i frekvencijeju, kako sut ultrafioletove, rentgenove i gamma luče. Volny s vysšeju dolžinoju, kako sut infračrvene, mikrovolny i radiovolny, sut takože prědmetom kvantovoj mehaniky.

Něktore tipy elektromagetičnoj radiacije kako napriklad rentgenove luče sut ionizujučeju radiacijeju i oni mogut byti škodlivymi na zdravje.^[2] Ultrafioletove luče sut blizko fioletovogo konca světelnogo spektra, a infračrvene sut blizko jego črvenogo konca. Infračrvene luče sut lučami, ktore nesut teplo, a ultrafioletove luče mogut pričinjati solnečne opekliny.

Razne česti elektromagnetičnogo spektra različajut se opreděljaučimi jih dolžinoju volny, čestotoju i kvantovoju energijeju.

Zvukove volny ne sut elektromagnetičnymi volnami, ale to sut volny pritiska v vozduhu, vodě ili inoj substanciji.^[3]

Matematične formuly

V fizikě jest izvěstno volnovo uravnjenje dlja tipičskoj volny,

$\nabla^{2} f = \frac{1}{c^{2}} \frac{\partial^{2} f}{\partial t^{2}}$ .

Zadanjem tut jest dokazati, že uravnjenja Maksvela jednoznačno dokazyvajut, že električno i magnetično polja sozdavajut elektromagnetičnu radiaciju. Pripomnimo, že dva uravnjenja Maksvela imajut vid

$\nabla \times 𝐄 = - \frac{\partial 𝐁}{\partial t}$

$\nabla \times 𝐁 = μ_{o} 𝐣 + μ_{o} ε_{o} \frac{\partial 𝐄}{\partial t}$

Ocěnjajuči rotor vyše uvědenyh uravnjenij i črez vektorno izčisljenje, jest možlivo dokazati nastupne uravnjenja:

$\nabla^{2} 𝐄 = \frac{1}{c^{2}} \frac{\partial^{2} 𝐄}{\partial t}$

$\nabla^{2} 𝐁 = \frac{1}{c^{2}} \frac{\partial^{2} 𝐁}{\partial t}$

Primětka: dokaz prědpokladaje zaměnu

$c = \frac{1}{\sqrt{μ_{o} ε_{o}}}$

Vyše uvědene uravnjenja sut analogične volnovomu uravnjenju, s zaměnoju f na E i B. Tute uravnjenja označajut, že razprostranjenje črez magetično (B) ili električno (E) polja bude iztvarjati volny.

Linky i referencije

↑ Ona vsegda oprěděljaje se kako bystrost razprostranjenja v vakuumu. Bystrosti v različnyh materialah mogut měnjati se.
↑ "Ionizing Radiation". Centers for Disease Control and Prevention (na anglijskom). 29 junija 2021. Data dostupa: 22 novembra 2023.
↑ "Sound waves". Vedantu. Data dostupa: 22 novembra 2023.

Čitati dalje

Foton (na anglijskom)
Hecht, Eugene (2001). Optics (4th izd.). Pearson Education. ISBN 0-8053-8566-5.
Serway, Raymond A.; Jewett, John W. (2004). Physics for Scientists and Engineers (6th izd.). Brooks/Cole. ISBN 0-534-40842-7.
Tipler, Paul (2004). Physics for Scientists and Engineers: Electricity, Magnetism, Light, and Elementary Modern Physics (5th izd.). W. H. Freeman. ISBN 0-7167-0810-8.
Reitz, John; Milford, Frederick and Christy, Robert (1992). Foundations of Electromagnetic Theory (4th izd.). Addison Wesley. ISBN 0-201-52624-7.CS1 maint: multiple names: authors list (link)
Jackson, John David (1975). Classical Electrodynamics (2nd izd.). John Wiley & Sons. ISBN 0-471-43132-X.
Allen Taflove and Susan C. Hagness (2005). Computational Electrodynamics: The Finite-Difference Time-Domain Method, 3rd ed. Artech House Publishers. ISBN 1-58053-832-0.

Vnešnje linky

"Electromagnetic Waves from Maxwell's Equations" (PDF). Bylo arhivovano iz iztočnika (PDF) 10 julija 2007.
"Conversion of frequency to wavelength and back - electromagnetic, radio and sound waves". Bylo arhivovano iz iztočnika 11 mareca 2012.
"eBooks on Electromagnetic radiation and RF". Bylo arhivovano iz iztočnika 18 dekembra 2007.
"The Science of Spectroscopy". Bylo arhivovano iz iztočnika 23 mareca 2019. (Supported by NASA. Spectroscopy education wiki and films - introduction to light, its uses in NASA, space science, astronomy, medicine & health, environmental research, and consumer products.)
Tuty članok sodrživaje prěklad iz članka «Electromagnetic radiation» v Vikipediji na prostom anglijskom (spis avtorov; dozvoljeńje CC BY-SA 4.0).

[1] Ona vsegda oprěděljaje se kako bystrost razprostranjenja v vakuumu. Bystrosti v različnyh materialah mogut měnjati se.

[2] "Ionizing Radiation". Centers for Disease Control and Prevention (na anglijskom). 29 junija 2021. Data dostupa: 22 novembra 2023.

[3] "Sound waves". Vedantu. Data dostupa: 22 novembra 2023.

[1]

[2]

[3]