Wp/isv/Džon Lok
| Džon Lok John Locke | |
|---|---|
 Portret Džona Loka (G. Kneler, 1697) | |
| Biografija | |
| Rodil se: | 29 avgusta 1632 Vrington, Anglija |
| Umrl: | 28 oktobra 1704 (72 lět) Eseks, Anglija |
| Doba: | Doba Prosvěčenja |
| Akademičska dějatelnost | |
| Škola: | Empiricizm, Liberalizm, Spoločny dogovor |
| Interesy: | Metafizika, epistemologija, politika, ekonomika |
| Značime ideje | |
| |
| Vlivanje | |
| Okazali: | Ciceron, Dekart, Epikur |
| Podpis | |
 | |
Džon Lok (angl. John Locke; 29 avgusta 1632 – 28 oktobra 1704 goda) byl anglijskym filozofom i lěkarom, jego široko mněvajut kako jednogo iz najvyše vlivateljnyh mysliteljev Prosvěčenja i imenujut «otcem liberalizma». Myslimy kako jedin iz prvyh britanskyh empirikov, prodolžajučih tradiciju Frensisa Bekona, Lok v ravnom jemu stupnju je važen za teorije spoločnogo dogovora. Jego rabota okazala veliky vliv na razvoj epistemologije i političnoj filozofije. Jego tvorby takože okazali vliv na Voltera i Žan-Žaka Ruso, a takože na mnogyh škotskyh mysliteljev doby Prosvěčenja i na amerikanskyh revolucionerov. Jego vklad v klasičny republikanizm i liberalnu teoriju je odraženy v Deklaraciji nezavisnosti Sjedinjenyh Štatov Ameriky. Na medžunarodnom uravnju, politično-pravne principy Loka prodolžajut okazyvati gluboky vliv na teoriju i praktiku ograničenoj i prědstaviteljnoj državnoj vlady, a takože na zaščitu osnovnyh prav i svobod pod vrhovenstvom zakona.
Filozofija razuma Loka je često citujema kako iztočnik modernyh koncepcij ličnoj identičnosti i psihologije samosti, zajmajuči vidno město v tvorbah vyše pozdnyh filozofov, kako Ruso, David Jum, Imanuel Kant, on postuloval, že pri rodženju razum jest čistym listom, ili tabula rasa.
Suprotivno kartezianskoj filozofiji, osnovanoj na prě-jestvujučih koncepcijah, on utvrdžal, že my rodimo se bez vrodženyh idej, i že znanje oprěděljaje se jedino prěživanjem, izhodečim iz percepcije – tuta koncepcija tutčas je znana kako empirizm. Loku često pripisyvajut opisanje privatnogo vlastničstva kako prirodnogo prava, ibo on utvrdžal, že kogda člověk směšivaje svoj trud s prirodoju, resursy mogut byti odstranjene iz občego sostojanja prirody.
Iztočniky
[edit | edit source]Tutoj članok imaje prěvod iz članka «John Locke» na anglijskom (spis avtorov; dozvoljeńje CC BY-SA 4.0).