Jump to content

Wp/isv/Cink

Add links
From Wikimedia Incubator
< Wp | isv
Wp > isv > Cink
Kusok cinkovogo lista

Cink je hemičny element, imajuči simbol Zn i atomno čislo 30. Pri komnatnoj temperaturě on je slegka lomlivym metalom, i kogda oksidacija jest odstraněna, imaje blěskavo-sěry izgled. Cink jest prvym elementom v grupe 12 (IIB) periodičnoj sistemy. V něktoryh odnošenjah cink jest hemično podobnym magneziju: obadva elementy pokazyvajut toliko jednu normalnu stupenj oksidacije (+2), a iony Zn2+ i Mg2+ imajut jednaky razměr.[1] Cink jest 24-tym iz samyh razprostranjenyh elementov Zemnoj kory i imaje pet stabilnyh izotopov. Najčesta cinkova ruda jest sfalerit (cinkova blenda), mineral sulfida cinka. Najvěčši razrabotyvajeme razsypy sut v Avstraliji, Aziji i Sjedinjenyh Štatah. Cink izvlěkajut flotacijeju rudy, zapečenjem i ekstrakcijeju s pomočju električnosti (električnym rafinovanjem).

Cink jest sučstvenym mikroelementom za člověka,[2][3][4] životiny,[5] rastliny[6] i mikroorganizmy[7] i jest neobhodimym dlja prenatalnogo i postnatalnogo razvoja.[8] On jest drugym najobilnym mikrometalom v tělu člověka poslě želěza, važnogo kofaktora mnogyh enzimov, i jedinym metalom, ktory prisutstvuje vo vseh klasah enzinov.[6][4] Cink jest takože nasučnym nutrientom dlja rasta koralov.[9]

Nedostatok cinka vlivaje na priblizno dva miliardy ljudij v razvivajučim se světu i jest svezanym s množstvom hvorob.[10] U dětij nedostatok cinka pričinjaje zaostalost rasta, zadrženo seksualno dozrěvanje, poddavajemost infekcijam i diareju.[8] Enzimy s atomom cinka v reaktivnom centru sut široko razprostranene v biohemiji, naprimer dehidrogenaza alkohola u člověka.[11] Spotrěbenje izbytka cinka može pričinjati ataksiju, letargiju i deficit mědi. V morskyh biomah, osoblivo v polarnyh regionah, deficit cinka može ogrožati život spoločnostij primitivnyh vodorastij, čem potencialno destabilizuje složene morske trofične struktury, i takym putom vlivajuči na bioraznorodnost.[12]

Messing, stopjenje mědi i cinka v različnyh proporcijah, upotrěbjal se uže v tretjem tysečlětju prěd n.e. v Egejskom regionu i v regionah, kde tutdenj nahodet se Irak, Sjedinjene Arabske Emiraty, Kalmykija, Turkmenistan i Gruzija. Vo vtorom tysečlětju prěd n.e. on se upotrěbjal v regionah, ktore tutdenj vključajut Zapadnu Indiju, Uzbekistan, Iran, Siriju, Irak i Izraelj.[13][14][15] Metaličny cink ne proizvodil se v vysokom objemu, dokud jego ne načali produkovati v Indiji v 12-m stolětju, jednakože byl znajemym davnym rimjanam i grekam.[16] Rudniky Radžastana sut davali oprěděljene dokazy proizvodstva cinka ješče v 6-m stolětju prěd n.e.[17] Najstarše priznaky čistogo cinka sut najdene v Zavaru, v Radžastanu, kde v 9-m stolětju prěd n.e. byl priměnjeny proces distilacije za produkciju čistogo cinka.[18] Alhemiki sut palili cink na vozduhu da by iztvoriti to, čto se nazyvalo "filozofična volna" ili "běly sněg".

Element dostal nazvu věrojetno od alhemika Paracelsa od něm.: Zinke (zubec, zub). Mni se, že čisty metaličny cink v roku 1746 je odkryl němečsky hemik Andreas Sigismund Marggraf. Praca Luidžia Galvania i Alessandra Volty je izjavila lektrohemične svojstva cinka v r. 1800.

Korozijno-odporno povlačenje želěza cinkom (goreče galvanizovanje) jest glavnym priměnjenjem cinka. Druge priměnenja sut v električnyh batarejah, v produkciji malyh nekonstrukcijnyh odlitkov i stopenjev, takyh kak messing. Množstvo sjediněnij cinka jest široko koristano, napriklad karbonat cinka i glukonat cinka (kako dopolnjenje k jedivu), hlorid cinka (v deodorantah), pirition cinka (šampony protiv lupam), sulfid cinka (v luminiscentnyh farbah), a takože dimetilcink ili dietilcink v organičnoj laboratoriji.

Harakteristiky

[edit | edit source]

Fizične svojstva

[edit | edit source]

Cink jest běly, slegka nebesky, blěskavy diamagnetičny metal,[19] medžutym večšinstvo obyčajnyh komercialnyh marok tutogo metala imajut blědy izgled površiny.[20] On jest nemnožko menje gusty, něž želězo, i imaje heksagonalnu kristaličnu strukturu, s izopačenoju formoju heksagonalnoj blizkoj upakovki, vo ktoroj vseky atom imaje šest najblizših susedov (pri 265.9 pm ) vo svojej plošině, i šest drugyh na věčšej oddaljenosti na 290.6 pm.[21] Metal je tvrdy i lomlivy pri věčšinstvu temperatur, ale stavaje se kovnym medžu 100 i 150°C .[19] Nad 210°C metal stavaje se opet lomlivym i može byti razdrobjenym na prah bitjem.[22] Cink jest dobrym vodičem električnosti.[19] Za metala, cink imaje relativno nizke temperatury topenja (419.5°C ) i vrěnja (907°C ).[23] Točka vrěnja u cinka jest najnizša od vsih d-blokovyh metalov, pomimo rtuti i kadmija; iz tutoj pričiny, cink, kadmij i rtut često razsmatrjaut se kako prěhodni metaly, podobno kako i ostalni d-blokovi metaly.[23]

Mnogo stopjenjev sodrživajut cink, kako i messing. Druge metaly, ktore stvarjaut s cinkom binarne stopjenja, sut aluminij, antimon, bismut, zlato, želězo, rtut, srěbro, cin, magnezij, kobalt, nikel, telur i natrij.[24] Ače ni cink, ni cirkonij sut feromagnetični, jih stopjenje, ZrZn, ukazyvaje ferromagnetizm pod 35 K.[19]

Referencije

[edit | edit source]
  1. ↑ Elementy sut od raznyh metaličnyh grup. Ref. Periodična sistema
  2. ↑ Maret, Wolfgang (2013). "Zinc and Human Disease". V Astrid Sigel; Helmut Sigel; Roland K. O. Sigel (red.). Interrelations between Essential Metal Ions and Human Diseases. Metal Ions in Life Sciences. 13. Springer. str. 389–414. doi:10.1007/978-94-007-7500-8_12. ISBN 978-94-007-7499-5. PMID 24470098.
  3. ↑ Nakashima A.S.; Dyck R.H. (2009). "Zinc and cortical plasticity". Brain Res Rev. 59 (2): 347–73. doi:10.1016/j.brainresrev.2008.10.003. PMID 19026685. S2CID 22507338.
  4. 1 2 Cherasse Y, Urade Y (novembra 2017). "Dietary Zinc Acts as a Sleep Modulator". International Journal of Molecular Sciences. 18 (11): 2334. doi:10.3390/ijms18112334. PMC 5713303. PMID 29113075. Zinc is the second most abundant trace metal in the human body, and is essential for many biological processes.  ... The trace metal zinc is an essential cofactor for more than 300 enzymes and 1000 transcription factors [16]. ... In the central nervous system, zinc is the second most abundant trace metal and is involved in many processes. In addition to its role in enzymatic activity, it also plays a major role in cell signaling and modulation of neuronal activity.
  5. ↑ Prasad A. S. (2008). "Zinc in Human Health: Effect of Zinc on Immune Cells". Mol. Med. 14 (5–6): 353–7. doi:10.2119/2008-00033.Prasad. PMC 2277319. PMID 18385818.
  6. 1 2 Broadley, M. R.; White, P. J.; Hammond, J. P.; Zelko I.; Lux A. (2007). "Zinc in plants". New Phytologist. 173 (4): 677–702. Bibcode:2007NewPh.173..677B. doi:10.1111/j.1469-8137.2007.01996.x. PMID 17286818.
  7. ↑ Zinc's role in microorganisms is particularly reviewed in: Sugarman B (1983). "Zinc and infection". Reviews of Infectious Diseases. 5 (1): 137–47. doi:10.1093/clinids/5.1.137. PMID 6338570.
  8. 1 2 Hambidge, K. M. & Krebs, N. F. (2007). "Zinc deficiency: a special challenge". J. Nutr. 137 (4): 1101–5. doi:10.1093/jn/137.4.1101. PMID 17374687.
  9. ↑ Xiao, Hangfang; Deng, Wenfeng; Wei, Gangjian; Chen, Jiubin; Zheng, Xinqing; Shi, Tuo; Chen, Xuefei; Wang, Chenying; Liu, Xi (30 oktobra 2020). "A Pilot Study on Zinc Isotopic Compositions in Shallow-Water Coral Skeletons". Geochemistry, Geophysics, Geosystems. 21 (11). Bibcode:2020GGG....2109430X. doi:10.1029/2020GC009430. S2CID 228975484.
  10. ↑ Prasad, AS (2003). "Zinc deficiency : Has been known of for 40 years but ignored by global health organisations". British Medical Journal. 326 (7386): 409–410. doi:10.1136/bmj.326.7386.409. PMC 1125304. PMID 12595353.
  11. ↑ Maret, Wolfgang (2013). "Zinc and the Zinc Proteome". V Banci, Lucia (red.). Metallomics and the Cell. Metal Ions in Life Sciences. 12. Springer. str. 479–501. doi:10.1007/978-94-007-5561-1_14. ISBN 978-94-007-5561-1. PMID 23595681.
  12. ↑ Anglia, University of East. "Zinc vital to evolution of complex life in polar oceans". phys.org (na anglijskom). Data dostupa: 3 septembra 2023.
  13. ↑ Thornton, C. P. (2007). Of brass and bronze in prehistoric Southwest Asia (PDF). Archetype Publications. ISBN 978-1-904982-19-7. Bylo arhivovano (PDF) iz iztočnika 24 septembra 2015.
  14. ↑ Greenwood, N. N.; Earnshaw, A. (1997). Chemistry of the Elements (2nd izd.). Oxford: Butterworth-Heinemann. ISBN 978-0-7506-3365-9.
  15. ↑ Craddock, Paul T. (1978). "The composition of copper alloys used by the Greek, Etruscan and Roman civilizations. The origins and early use of brass". Journal of Archaeological Science. 5 (1): 1–16. doi:10.1016/0305-4403(78)90015-8.
  16. ↑ "Zinc – Royal Society Of Chemistry". Bylo arhivovano iz iztočnika 11 julija 2017.
  17. ↑ "India Was the First to Smelt Zinc by Distillation Process". Infinityfoundation.com. Bylo arhivovano iz iztočnika 16 maja 2016. Data dostupa: 25 aprilja 2014.
  18. ↑ Kharakwal, J. S. & Gurjar, L. K. (1 dekembra 2006). "Zinc and Brass in Archaeological Perspective". Ancient Asia. 1: 139–159. doi:10.5334/aa.06112.
  19. 1 2 3 4 David R. Lide, red. (2006). Handbook of Chemistry and Physics (87th izd.). Boca Raton, Florida: CRC Press, Taylor & Francis Group. ISBN 978-0-8493-0487-3.
  20. ↑ Heiserman, David L. (1992). "Element 30: Zinc". Exploring Chemical Elements and their Compounds. New York: TAB Books. ISBN 978-0-8306-3018-9.
  21. ↑ Wells A.F. (1984). Structural Inorganic Chemistry (5-e izd.). str. 1277. ISBN 0-19-855370-6.
  22. ↑ Scoffern, John (1861). The Useful Metals and Their Alloys. Houlston and Wright. str. 591–603. Data dostupa: 6 aprilja 2009.
  23. 1 2 "Zinc Metal Properties". American Galvanizers Association. 2008. Bylo arhivovano iz iztočnika 28 mareca 2015. Data dostupa: 7 aprilja 2015.
  24. ↑ Ingalls, Walter Renton (1902). "Production and Properties of Zinc: A Treatise on the Occurrence and Distribution of Zinc Ore, the Commercial and Technical Conditions Affecting the Production of the Spelter, Its Chemical and Physical Properties and Uses in the Arts, Together with a Historical and Statistical Review of the Industry". The Engineering and Mining Journal: 142–6.

Retrieved from "https://incubator.wikimedia.org/w/index.php?title=Wp/isv/Cink&oldid=6612313"