Wp/isv/Brithenig
| Brithenig, Comroig | |
 | |
| Obča informacija | |
|---|---|
| Stvorjeny | Эндру Смит (Andrew Smith)Andrew Smith (Endru Smit) |
| Data stvorjenja | 1996 |
| Pismo | latinica na osnově velsskogo alfabeta |
| Celj | |
| |
| Jezyčne kody | |
| ISO 639-3 | bzt |
Brithenig (takože znany kako Comroig)[1] jest umětny jezyk, ili konstruovany jezyk («konlang»). Byl stvoreny kako hobi v 1996 roku Эндру Смитoм (Andrew Smith'om)Andrew Smith'om (Endru Smitom) iz Novej Zelandije, ktory takože izměslil alternativnu historiju Ill Bethisada za «objasnjenije» jeho. Oficijalno suglasno Ill Bethisad Wiki, brithenig jest klasifikovany kako britanno-romansky jezyk, zajedno s drugymi romanskimi jezykami ktore zamestili keltske.[2]
Brithenig ne byl razvijeny za koristanje v realnom světě, kako volapük, esperanto, interlingua ili medžuslovjansky, ili za davanje detaljev k dělu fikcije, kako klingonsky iz franšize Star Trek. Skoro, brithenig počal se kako mislitelny eksperiment (kako wenedyk) za tvorenje romanskogo jezyka ktory možel by byti razvity hotj by latinsky zamestil rodni keltsky jezyk kako govorjeny jezyk ljudij v Velikoj Britaniji.
Rezultat jest umělny sestrinsky jezyk francuzskomu, katalanskomu, španskomu, portugalskomu, rumynskomu, oksitanskomu i italijanskomu, ktory razlikuje se od njih zvučnymi změnami tem ktore afektovaly velssky, i rěčami pozajmčenymi iz britonskih jezykov i iz anglijskogo prěz vsju jeho psevdo-historiju. Jedna važna razlika medžu brithenigom i velsskim jest čto velssky jest P-keltsky, ale latinsky byl Q-italsky jezyk (v opoziciji k P-italsky, kako osksky), i toj osobina jest prěnesena k Brithenigu.
Te napory za ekstrapolaciju romanskih jezykov sut Breathanach (pod vlivom drugoj větvě keltskogo), Judajca (pod vlivom hebrějskogo), Þrjótrunn (ne-Ill Bethisad jezyk pod vlivom islandskogo), Wenedyk (pod vlivom poljskogo) i Xliponian (ktory prěžil zvučny prěměščenje ravno Grimovomu zakonu). On takože inspiroval Wessisc, hipotetičny germansky jezyk pod vlivom kontakta so Starym keltskim.
Brithenigu byl prědan kod BZT v ramy ISO 639-3.[3]
Эндру Смит (Andrew Smith)Andrew Smith (Endru Smit) byl jedin iz konlangerov prědstavljenih na vystavě «Esperanto, Elfsky i dalje: svět skonstruovanyh jezykov» vystavjenoj v Klivlandskej publicnoj biblioteky od maja do avgusta 2008 roka.[4] Stvorenje britheniga bylo nazvano pričinoju jeho vklučenija v vystavku (ktora takože vklučala Vavilonsky tekst[5] v jezyku Эндру Смита (Andrew Smith'a)Andrew Smith'a (Endru Smita).
Ortografija
[edit | edit source]Ortografija Britheniga jest velsska, vyjmajuči:
- V razlicy od velsskogo, brithenig ima mjagky C i G; to jest, prěd glasnikami e i i soglasniki c i g izgovarjajut se kako [/tʃ/], [/dʒ/], ravno italijanskomu.
- Brithenig takože koristaje tute fonemy na koncy v bukvah c` i g`.
- Tvrdy G v Brithenigu označuje se s gh kako v italijanskomu.
- Kogda prědhodi e i i, sc izgovara se kako [/ʃ/], inače kako [/sk/].
- Bukva k za tvrdy [/k/] jest mnogo živěja v Brithenigu nego velssky.
- Dok velsske rěči sut ordinerno naglašene v predposledjom slogu, brithenigske rěči sut naglašene v posledjom slogu (Brithenig yscol v razlicy od velsskogo ysgol, oba značet «škola»).
- Ne ima komplikovanyh pravil za prědvidjenje dlugosty glasnika iz ortografije: naglašene glasniki vsegda izgovarajut se dluge.
- Brithenig ima mnogo němyh bukv.
- V rěčah věčše čem dve slogu, konečny -t v posledovatelnosti -nt, i -r ili -l kako drugy členy soglasničkih skupin stajut němymi.
- Konečny -f ordinerno němoj, ale ne kako ortografičesky geminate -ff.
- V infinitivnih okončanijah -ar, -er, -ir, -r jest ordinerno nevygovarjany.
- Někotore govorjaščije izgovarjajut -ae i -oe kako [/aː/] i [/oː/] otvětno. V standartnoj varijanty, oba glasnika izgovarajut se kako [/aːɪ/] i [/oːɪ/].
- Jednosložne rěči zakonćujuče se na soglasničke skupiny ktore zakonćujut se na -r ili -l izgovarajut se s epentetičnym glasnikom takim samym kako poslednji glasnik (llifr izgovara se kako llifir [/ˈɬiːvɪɾ/]).
Alfabet
[edit | edit source]| Bukva | Ime | Izgovor |
|---|---|---|
| A, a | a | [/a/] kogda naglašeny, [/ə/] kogda nenaglašeny |
| B, b | bi | [/b/] |
| C, c | ci | [/k/], prěd e i i — [/tʃ/] kako v «church» |
| D, d | di | [/d/] |
| E, e | e | [/ɛ/] kogda naglašeny, [/ə/] kogda nenaglašeny |
| F, f | fi | [/v/], němoj na koncy rěči |
| G, g | gi | [/ɡ/], prěd e i i — [/dʒ/] kako v «general» |
| H, h | ach | [/h/], velmi lagodno ili němoj |
| I, i | i | [/i/] kogda naglašeny, [/ɪ/] kogda nenaglašeny |
| K, k | ka | [/k/] |
| L, l | el | [/l/] |
| M, m | em | [/m/] |
| N, n | en | [/n/] |
| O, o | o | [/ɔ/] |
| P, p | pi | [/p/] |
| R, r | er | [/r/] drgotny, kako v španskom ili italijanskom |
| S, s | es | [/z/] medžu glasnikami, inače [/s/] |
| T, t | ti | [/t/] |
| U, u | u | [/ɨ/], centralny nezaokrugleny glasnik |
| W, w | dubl w | [/w/], kako glasnik: naglašeny [/u/], nenaglašeny [/ʊ/] |
| Y, y | i greg | [/i/] |
Složene bukvy:
| Digraf | Izgovor |
|---|---|
| ae | [/aɛ/], u někotoryh govorjaščih [/aː/]; v standartnom jezyky prodluženy |
| ai | [/aɪ/] kako v «aisle» |
| aw | [/aʊ/] |
| ei | [/ɛɪ/] |
| ew | [/ɛʊ/] |
| iw, yw | [/iʊ/] |
| oe | [/ɔɛ/], u někotoryh govorjaščih [/ɔː/]; v standartnom jezyky prodluženy |
| oi | [/ɔɪ/] |
| ui | [/uɪ/] kako v «ruin» |
| ch | [/χ/] gutturalny, kako v «loch» |
| ċ | [/tʃ/], koristaje se kogda toj zvuk jest na koncy rěči |
| dd | [/ð/] kako «th» v «either» |
| ff | [/f/] kako anglijsky f |
| gh | [/ɡ/] tvrdy G prěd e i i |
| ġ | [/dʒ/], koristaje se kogda toj zvuk jest na koncy rěči |
| ll | [/ɬ/] lateralny frikativ |
| nt | na koncy rěči věčše čem dve slogu — němoj t [/n/], inače [/nt/] |
| ph | [/f/] |
| rh | [/rʰ/] aspirovany r |
| rr | [/r/] ravno jednomu r |
| sc | prěd e i i — [/ʃ/], inače [/sk/] |
| th | [/θ/] kako «th» v «ether» |
Bukvy j, q, v, x i z koristajut se toliko v pozajmčenyh rěčah, posebno v novyh rěčah ktore ne byly adaptovany k brithenigskoj ortografiji. One ne vklučajut se v tradicionny alfabet.
Někotore frazy izgovarajut se kako diftongi: sa es («ona jest, tam jest, tam sut») izgovara se kako saes; v standartnom dialektu to može biti skrašćeno na sa's. Bukva y v načaly rěči jest često nenaglašena i kogda prědhodi rěč zakonćujuča se na glasnik, ona često eliduje se. Nekotore jednosložne rěči zakonćujut se na soglasničke skupiny s r ili l kako poslednjim členom: toj konečny soglasnik izgovara se kako by glasnik rěči byl ponovjen prěd njim (llifr «kniga» izgovara se kako llifir [/ˈɬiːvɪɾ/]). V dlugših rěčah, r v toj poziciji jest němoj.
Naglasok v brithenigu pada na poslednji slog: afwr «ljubov» izgovara se kako a-FWR [/aˈvur/], ne A-fur. V diftongah, pervy glasnik izgovara se naglašeno ili nenaglašeno suglasno tomy, v naglašenom slogu on prihodi ili ne. Brithenig někogda akcentirujet rěči s [/ˆ/] zvanym teithith («mala krova»). Hotj akcent vsegda izgovara se kako «dlug», mnogorazno on jest čisto gramatičny, na primer, lla i llâ.
Veliky Glavny Plan
[edit | edit source]Veliky Glavny Plan (ang.: Grand Master Plan) jest sistem zvučnyh prěměn kojimi vulgarno-latinske rěči prěhodile v brithenigske.
Oboznačenija
[edit | edit source]| Znaky | Značenje |
|---|---|
| VL | Vulgarny latinsky |
| C | Ljuby soglasnik |
| N | Ljuby nazalny soglasnik |
| # | Granica medžu rěčami |
| 0 | Izgubleny glasnik ili soglasnik |
| V: | Dlug glasnik |
Glasniky
[edit | edit source]| Latinsky | → | Brithenig |
|---|---|---|
| a, a: | → | a |
| e, ae | → | e |
| e:, oe | → | ui |
| i, i: | → | i |
| o, au | → | o |
| u, o: | → | u |
| u: | → | y |
Latinsko j (konsonantno) ostaje kako i. V VL rěčah, erC → arC kogda nenaglašeny. Konecy iCa#, uCa# → eC, oC.
Prěměny glasnikov prěd i
[edit | edit source]| Latinsky | → | Brithenig |
|---|---|---|
| aCi# | → | eiC |
| -aCi- | → | eC- |
| aw+i | → | ew |
| -aCj- | → | -eiC- |
| eCi# | → | yC |
| -eCi- | → | -eC- |
| -eCj- | → | -eiC- |
| oCi# | → | yC |
| -oCi- | → | -eC- |
| -oCj- | → | -eiC- |
| uCi# | → | yC |
| i + i | → | ei |
Soglasniki
[edit | edit source]| Latinsky | Pravilo prěměny |
|---|---|
| p | → b kogda medialny, inače p; pt → th; rp, lp → rff, lff; rpt → rth; pp → ff; ph → ff |
| t | → d kogda medialny, inače t; th → th; lt → ll kogda medialny, llt kogda konečny; rt → rth; VL th → d kogda medialny, inače t |
| c | → g kogda medialny, inače c; qu → c; cc → ch; ct → ith; nct → ith; c prěd likvidom → g kogda medialny, inače c; lc, rc → lch, rch; VL ch → c; -g- |
| b | → f kogda medialny, inače b; prěd l, r, n: af → aw, of → o:, uf → u:, ef → e, if → i, eif → ei |
| d | → dd kogda medialny, inače d; dd → 0 prěd soglasnikom; dr → ir kogda medialny; dm → m kogda medialny; ld → llt; rd → rdd |
| g | → 0 kogda medialny, inače g; gn → in; gl → il; gr → ir; lg, rg → ly, ry |
| l | → ll kogda načelny, inače l; lt → ll kogda medialny, llt kogda konečny; ll → ll; nl → nll |
| r | → rh načelny i posle n, inače r |
| m | → f kogda medialny, inače m; m → f prěd nazalnym ili likvidom; -n-; nj → n; nff → ff; N + zvučny okluziv → N |
| s | #sC → #ysC; x → is; sl → ll; sr → rh načelny, rr medialny; ls → ls; rs → rs; sm → m; sn → n; ns → s; sw → chw; VL s# → h → 0 (+ spirantna mutacija) |
| h | → 0 |
| v | VL: → gw načelny, inače w; wo: → w |
Fonologija
[edit | edit source]| Labialny | Dentalny/ Alveolarny | Postalveolarny/ Palatalny | Velarny | Glotalny | ||
|---|---|---|---|---|---|---|
| Nazalny | [m] | [n] | ||||
| Okluziv | Bezvučny | [p] | [t] | [k] ⟨k, c⟩ | ||
| Zvučny | [b] | [d] | [ɡ] ⟨g⟩ | |||
| Afrikata | Bezvučna | [t͡ʃ] ⟨c⟩ | ||||
| Zvučna | [d͡ʒ] ⟨g⟩ | |||||
| Frikativa | Bezvučna | [f] | [s] | [h] | ||
| Zvučna | [v] | [z] ⟨s⟩ | ||||
| Aproksimant | Medijny | [j] | [w] | |||
| Lateralny | [l] | |||||
| Vibrant | [r] | |||||
| Prědnji (nezaokrugljeny) | Centralny | Zadnji (zaokrugljeny) | |
|---|---|---|---|
| Zatvoren | [i] ⟨i, y⟩ | [ɨ] ⟨u⟩ | [u] ⟨w⟩ |
| Polozatvoren | [ɪ] ⟨i⟩ | [ʊ] ⟨w⟩ | |
| Srědnji | [ə] ⟨a, e⟩ | ||
| Polootvor | [ɛ] ⟨e⟩ | [ɔ] ⟨o⟩ | |
| Otvor | [a] |
| Digraf | Izgovor |
|---|---|
| ae | [æ], [aː] |
| ai | [aɪ] |
| au | [aʊ] |
| ei | [ɛɪ] |
| ew | [ɛʊ] |
Gramatika
[edit | edit source]Mutacija
[edit | edit source]Kako velssky i druge keltske jezyky, počelne konsonantne mutacije (cluinediwn, bukv. «sklonjenja») v brithenigu jest važno osobno. sut tri mutacije: mjagka (moillad), spirantna (solwed) i nazalna (naral).
| Radicalna | Mjagka | Spirantna | Nazalna |
|---|---|---|---|
| p- [/p/] | b- [/b/] | ph- [/f/] | mh- [/m̥/] |
| t- [/t/] | d- [/d/] | th- [/θ/] | nh- [/n̥/] |
| c- [/k, tʃ/] | g- [/ɡ/] | ch- [/χ/] | ngh- [/ŋ̊/] |
| g- [/dʒ/][6] | |||
| b- [/b/] | f- [/v/] | m- [/m/] | |
| d- [/d/] | dd- [/ð/] | n- [/n/] | |
| g- [/ɡ, dʒ/] | ∅- (němoj) | ng- [/ŋ/] | |
| m- [/m/] | f- [/v/] | ne priměnjaje se | |
| ll- [/ɬ/] | l- [/l/] | ne priměnjaje se | |
| rh- [/r/] | r- [/ɾ/] | ne priměnjaje se | |
Mjagka mutacija koristaje se s ženskymi imenniki, pridavniki, glagoly, pri změně slovesnogo porjadka, posle prislovja, i prědlogov di «iz, od» i gwo «pod». Spirantna mutacija koristaje se za označenje množin na imennikah, pridavnikah i glagolah, ale takože posle prědlogov tra «prěz» i a «k, pri», i sojuza mai «ale». Nazalna mutacija koristaje se posle negativnogo prislovja koristanogo za negaciju glagolav rhen, i prědlogov in «v» i cun «s».
Infinitiv glagola v govorenoji rěči ordinerno prohodi spirantnu mutaciju, vyjmajuči kogda prědhodjašči glagol jest pomočny. Mutacije v brithenigu imenujut se cluinediwn («sklonjenja») i opisujut se kako moillad (mjagka), solwed (spirantna) i naral (nazalna).
Zapaziti čto g vsegda staje němoj kogda jest mjagko mutovany. Ako g jest afrikativny (izgovara se kako «j» prěd i i e), on ne podlěžit mjagkoj mutaciji. Takože c prěd prědnjim glasnikom staje g s j-izgovorom pri mjagkoj mutaciji; c prěd i ili e ne prohodi spirantnoj mutaciji, ale može mjagčiti se v tih okolnostyh.
Prěd glasnikom, prědlogy a «k, pri» i e «i» nepravilno stajut a-dd i e-dd.
| Mjagka | -x | dix | di bedd «od nogy» |
|---|---|---|---|
| Spirantna | -x | trax | tra phedd «prěz nogu» |
| Nazalna | -x | cunx | cun mhedd «s nogoju» |
Imenniki
[edit | edit source]V brithenigu sut dva roda: mužsky i žensky. Rod imennika označuje se formoju oprědělenogo člena: ill (mužsky), lla (žensky). Mužsky člen eliduje se s prědlogy zakonćujučimi se na soglasnik: a'll, di'll, wo'll.
Počelny soglasnik ženskogo imennika prohodi mjagku mutaciju posle ženskogo člena ili posle prisvajanogo zaiměnniku. Pridavniki posle ženskogo imennika vsegda prohode mjagku mutaciju. Množinski oprěděleny člen jest llox, ktory vyzyvajet spirantnu mutaciju: lla gas «dom» → llo chas «domy». Žensky zaiměnniky sut sa «ona», mužsky — ys «on».
Neoprěděleny člen jest ynx «jedin». Množinski neoprěděleny člen tvorit se iz prědloga di s oprědělenim členem: di llo h-ôn «někoji mužčiny».
Deminutivne sufiksy sut -ith (obyknoveny) i -in (nežnostj/kolektiv), augmentativny sufiks jest -wn.
| Jedinstveno čislo | Množstveno čislo | |
|---|---|---|
| Mužsky | ill | llox |
| Žensky | llax ili x |
V razlicy od velsskogo s neprědvidlivo tvorenimi množinami, brithenig ne ima oddělenogo množinskogo sufiksa, tako, jedinstvejna i množinskaja forma sut skoro vsegda neizměnjeny (ravno transnumeralnim jezykam kako indonezijski i korejsky). Namesto, množinski oprěděleny člen jest ordinerno stavjeny prěd imennik (lla gas, llo chas), ale ješče někotore vyjatky iz togo pravila existujut. Vyjatky vklučajut množinu od (ill) of «mužčina», (llo) h-on; i někotore množiny ktore tvorut se stavjenjem ženskogo jedinstvenogo oprědělenogo člena prěd njim s spirantnom lenicijom (ill bordd, lla fordd).
Dualne forme prirodnih parov (n. pr. rukě, nogě) imajut svoj vlasny prefiks i tvorut se pristavenjem dew- «dve» k imennikam. Slična osobina javlja se takože v bretonskom. Deminutivy i augmentativy derivujut se sufiksami -ith (ordinerno)/-in (naklonjenostj/kolektiv) i -un otvětno.
Pridavniki
[edit | edit source]Pridavniki soglasujut se s imennikami v rodu i čisle. Množinske pridavniki prohode spirantnu mutaciju. Žensky pridavniki prohode mjagku mutaciju posle ženskogo imennika. Pridavniki ordinerno stojut posle imennika. Toliko pridavniki bon «dobry» i mal «zly» možut stati prěd imennik bez neodoznačenosti.
Kogda pridavnik stojit prěd imennikov, on ima perenosno značenje: pwbr «ubogy» posle imennika znači «bez sredstv» (lla blenhin bwbr — dite ktore ne ma obědnyh deneg), ale «nesrěčny» prěd imennikov (lla bwbr blenhin — dite ktore bylo obiženo). Gran «veliky» prěd imennikov znači važnostj: yn gran of «veliky člověk» (slavny), ale yn of gran «veliky člověk» (krupny).
Za sravnitelnu stepen brithenig koristaje ply «bolje» i min «menje» prěd pridavnikom s spirantnom mutacijeju; «než» pěrěvodi se kako ca: ply h-allt ca yn gas «vyšši nego dom». Prěvoshodna stepen tvorit se pristavjenjem oprědělenogo člena k sravnitelnoj stepenej: ill ply h-allt «najvyšši». Věčšina prislovij tvorit se iz pridavnikov dodanjem okončanija -fent: bel «krasny» → belfent «krasno». Prislovja vyzyvajet mjagku mutaciju na sledujučih rěčah.
Nepravilne stupenjovane pridavniki:
| Pozitiv | Komparativ | Značenje |
|---|---|---|
| bon | meliwr | dobry → lučši |
| mal | pwyr | zly → gorši |
| gran | maer | veliky → větši |
| pwg | min | maly → menši |
| ben (prislovije) | myl | dobro → lěpje |
| mal (prislovije) | pwy | nedobro → gorše |
Pytanja
[edit | edit source]Pytanja tvorjut se zamenoj slovesnogo porjadka podmeta i glagola: Gw pharlath Brithenig «Ty govoriš brithenig» → Parla'gw Prithenig? «Govoriš li ty brithenig?». Kogda podmet jest imennik, on ostaje prěd glagolom ale ekvivalentny zaiměnnk stavjaje se posle glagola: Ill car es-ys llâ? «Je li avto tam?».
| Brithenig | Medžuslovjansky |
|---|---|
| Ki? | kto? |
| Di ghi? | čij? |
| Ke? | ktory? |
| Ke gws? | čto? |
| K'lwg? | gdě? |
| A ch'lwg? | kamo? |
| Di g'lwg? | odkud? |
| Co? | kako? |
| Cant? | koliko? |
| Ke sig? | kak? |
| Ke dem? | kogda? |
| Perch? | počemu? |
Upitne rěči stavjajut se v načaly predloženija, vyjmajuči di ghi. Upitna pristavka es-sa rhen «jeli ne tako?» može stati v konecy predloženija.
Povelenje
[edit | edit source]Najobyknovenějša forma povelenja tvorit se dodanjem -th k glagolu: Gwenith per yn turn «Pojdi na progulku». Blizka forma povelenja brisaje okončanije s poslednim glasnikom: Llaes mi sulfent «Ostavi mene v pokoju».
| Infinitiv | Formalny | Blizky |
|---|---|---|
| esser «byti» | siath [/ʃaθ/] | sia [/ʃa/] |
| gwoler «hotěti» | gwolath | gwol |
| afer «imati» | aiath | ai |
| saber «znati» | seibath | seib |
| diger «reči» | digeth | dî |
| duger «vesti» | dugeth | dû |
| ffager «dělati» | ffageth | ffâ |
Glagol calfar «prestati» koristaje se za vyraženje zabrane: Calfath (a) wedder «Ne idi». Glagol gwa (iz gweddir «iti») prěd drugym glagolom znači «davajte»: gwa sama po sebe znači «davajte pojdeme». Zaměňanije ostrogo imperativa s ffager jest veštljivo: Ffageth (a) wenir per yn turn «Pojdi-ka na progulku».
Čisla
[edit | edit source]| Čislo | Brithenig | Čislo | Brithenig | Čislo | Brithenig |
|---|---|---|---|---|---|
| 0 | sero | 7 | seth | 14 | cathorddig |
| 1 | yn | 8 | oeth | 15 | kindig |
| 2 | dew | 9 | noe | 16 | yn e ghindig |
| 3 | trui | 10 | deg | 20 | gweint |
| 4 | cathr | 11 | yndig | 30 | deg e weint |
| 5 | cinc | 12 | dewddig | 100 | cent |
| 6 | sei | 13 | truiddig | 1000 | mil |
Čisla stavjajut se prěd imennik. Yn vyzyvajet mjagku mutaciju u ženskogo imennika; dew, trui i sei vyzyvajet spirantnu mutaciju. Prěd imennikov čisla cinc, gweint i cent stajut cin, gwein i cen. Imennik po čislu vsegda jest v jedinstvenom čisle.
| 1. | 2. | 3. | 4. | 5. | 6. | 7. | 8. | 9. | 10. |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| prif | segunn | terth | carth | kint | seist | sethif | oethif | noef | degif |
«Raz, dva razy, tri razy» vyražajut se kardinalnym čislom s imennikov gweg: yn weg, dew weg, trui weg, cathr gweg.
Zaiměnniky
[edit | edit source]| Osoba | Nominativ | Akkuzativ | Dativ | Disjunktiv | Posesiv | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Jedinstveno čislo | 1. | eox | mi | mui | mew | |
| 2. | tyx | ti | tui | tew | ||
| Množstveno čislo | 1. | nux | nustr | |||
| 2. | gwx | gwstr | ||||
| Oba | 3. m. | ysx | llo | lle | sui | sew |
| 3. ž. | sax ili x | lla | ||||
Tretja osoba ne ima razlikovanija čisel, ale može byti označena spirantnom lenicijom na sledujučih imennikah ili glagolah (prěd jedinstvenymi mutacija ne koristaje se). V razlicy od imennikov, zaiměnniky ne toliko inflektujut se za čisla, ale takože za gramatičeske padeži. Kako mnoge jezyky, brithenig ima T–V razliku, s ty koristanym za adresovanje ljudij s kotorymi govorjašči jest blizky ili bogom, dok Gw koristaje se kogda se govorit s neznakomcom ili manje znakomy ili formalnějšim poznancem (s velikoj bukvoj). Prěd ženskimi imenniki, sledujuči imenniki pokazujut mjagku mutaciju, dok prěd množinom imenniki pokazujut spirantnu mutaciju. Kogda sut mutovane, ty i ti nepravilno stajut dyx za izběganje zameški s di «iz». V razlicy od velsskogo, brithenig manje koristaje inflektovane prědlogy, i taki prědlogy nalazjut se toliko v rěči cun «s»:
| Jedinstveno čislo | Množstveno čislo | |
|---|---|---|
| 1. osoba | cunmeg | cunnusc |
| 2. osoba | cunneg | cungwsc |
| 3. osoba | cunseg | |
Glagoly
[edit | edit source]Podobno španskomu i portugalskomu, brithenigske glagoly sut podděljeny v 3 konjugacije suglasno njihovyh infinitivnyh okončanij: -ar (canhar «pěti»), -er (perdder «izgubiti»), i -ir (dorfir «spati») (zapaziti čto konečni -r sut ordinerno němymi). Brithenig jest ne-nuljevopodmětnovy jezyk, to jest, on zahtevajet zaiměnniky prěd glagolnymi formami (ys cant «on pěje»). Zapaziti čto konečne soglasniki osnovy takože prohode leniciju, ale takože nezvučne konečne okluzivne konsonante stajut zvučnymi v imperfektu, definitnoj prošlosty i konjunktivnyh prošlih množinah; buducom i kondicionalnymi formami.
Konjunktivne forme nyně sohranjajut se toliko v fiksovanyh frazah, kako can in Rhufein, ffâ si llo Rhufan ffeigant «kogda v Rimy, dělaj kako Rimljany dělajut». Takože v konjunktivnyh sadašnjim formam, konečne glasniky sut afektovane i-afekciom (vyjmajuči v -ar glagolah gdě to dogadja se toliko v množinskih formah):
| Neafektovano | Afektovano |
|---|---|
| -a- | -ei- |
| -e- | |
| -o- | |
| -u- | -y- |
| -aw- | -ew- |
| -i- | |
Pravilne glagoly
[edit | edit source]| Infinitiv | canhar | ||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Pričestje nastoječego vremeni | canhan | ||||||||
| Pričestje prošlogo vremeni | canhad | ||||||||
| Osoba | Jedinstveno čislo | Množstveno čislo | |||||||
| 1. | 2. | 3. | 1. | 2. | 3. | ||||
| eo | tu | ys | sa | nu | gw | ys | sa | ||
| Indikativ | Nastoječe | gant | gant | cant | gant | chanhan | chanhath | chanhant | |
| Imperfekt | ganhaf | ganhaf | canhaf | ganhaf | chanafan | chanafath | chanafant | ||
| Definitna prošlost | ganhaf | ganhast | canhaf | ganhaf | chanafan | chanast | chanarent | ||
| Buduče | ganarai | ganara | canara | ganara | chanaran | chanarath | chanarant | ||
| Kondicionalno | ganarew | ganarew | canarew | ganarew | chanarewn | chanarewth | chanarewnt | ||
| eo | tu | ys | sa | nu | gw | ys | sa | ||
| Konjunktiv | Nastoječe | gant | gant | cant | gant | cheinhen | cheinheth | cheinhent | |
| Prošlo | ganhas | ganhas | canhas | ganhas | chanassen | chanasseth | chanassent | ||
| eo | tu | ys | sa | nu | gw | ys | sa | ||
| Imperativ | cant (blizky), canhath (formalny) | ||||||||
| Infinitiv | perdder | ||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Pričestje nastoječego vremeni | perdden | ||||||||
| Pričestje prošlogo vremeni | perdded | ||||||||
| Osoba | Jedinstveno čislo | Množstveno čislo | |||||||
| 1. | 2. | 3. | 1. | 2. | 3. | ||||
| eo | tu | ys | sa | nu | gw | ys | sa | ||
| Indikativ | Nastoječe | berdd | berdd | perdd | berdd | pherdden | pherddeth | pherddent | |
| Imperfekt | berddef | berddef | perddef | pherddef | pherddefan | pherddefath | pherddefant | ||
| Definitna prošlost | berddef | berddest | perddef | berddef | pherddefan | pherddest | pherdderent | ||
| Buduče | berdderai | berddera | perddera | berddera | pherdderan | pherdderath | pherdderant | ||
| Kondicionalno | berdderew | berdderew | perdderew | berdderew | pherdderewn | pherdderewth | pherdderewnt | ||
| eo | tu | ys | sa | nu | gw | ys | sa | ||
| Konjunktiv | Nastoječe | beirdd | beirdd | peirdd | beirdd | pheirddan | pheirddath | pheirddant | |
| Prošlo | berddes | berddes | perddes | berddes | pherddessen | pherddesseth | pherddessent | ||
| eo | tu | ys | sa | nu | gw | ys | sa | ||
| Imperativ | perdd (blizky), perddeth (formalny) | ||||||||
| Infinitiv | dorfir | ||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Pričestje nastoječego vremeni | dorfin | ||||||||
| Pričestje prošlogo vremeni | dorfid | ||||||||
| Osoba | Jedinstveno čislo | Množstveno čislo | |||||||
| 1. | 2. | 3. | 1. | 2. | 3. | ||||
| eo | tu | ys | sa | nu | gw | ys | sa | ||
| Indikativ | Nastoječe | ddorf | ddorf | dorf | ddorf | ddorfen | ddorfith | ddorfent | |
| Imperfekt | ddorfif | ddorfif | dorfif | ddorfif | ddorfifan | ddorfifath | ddorfifant | ||
| Definitna prošlost | ddorfif | ddorfist | dorfif | ddorfif | ddorfifan | ddorfist | ddorfirent | ||
| Buduče | ddorfirai | ddorfira | dorfira | ddorfira | ddorfiran | ddorfirath | ddorfirant | ||
| Kondicionalno | ddorfirew | ddorfirew | dorfirew | ddorfirew | ddorfirewn | ddorfirewth | ddorfirewnt | ||
| eo | tu | ys | sa | nu | gw | ys | sa | ||
| Konjunktiv | Nastoječe | ddeirf | ddeirf | deirf | ddeirf | ddeirfan | ddeirfath | ddeirfant | |
| Prošlo | ddorfis | ddorfis | dorfis | ddorfis | ddorfissen | ddorfisseth | ddorfissent | ||
| eo | tu | ys | sa | nu | gw | ys | sa | ||
| Imperativ | dorf (blizky), dorfith (formalny) | ||||||||
Nepravilne glagoly
[edit | edit source]Dok konjugacija britheniga jest věčšinom pravilna, existujut někotore nepravilne glagoly. V definitnoj prošlosty, někotore glagoly imajut s-osnovu preterita proishodjašćego iz latinskih perfektnyh vrěmen v -x- ili -s- (eo ddis iz diger «reči» na primer):
| Jedinstveno čislo | Množstveno čislo | ||
|---|---|---|---|
| 1. osoba | ddis | ddisen | |
| 2. osoba | ddisist | ddisist | |
| 3. osoba | Mužsky | dis | ddisirent |
| Žensky | ddis | ||
V prošlyh pričestjjah, namesto pravilnih form, někotore glagoly imajut nepravilne pričestjje nasědovane iz latinskih supinov v -tum (facere, factum → fager, faeth «dělati»), -sum (claudere, clausum → clodder, clos «zatvoritj»), ili dažo kombinacije njyh (vidēre, *vistum → gwidder, gwist «viděti»). Někotore glagoly takože imajut nepravilne imperativne forme, ili dlženjem poslednjego glasnika i brisanjem poslednjego soglasnika (toliko v slučaju blizkogo imperativa, diger, dî, digeth), ili zauzimanjem form iz konjunktiva (saber, seib, seibeth). Glagol gweddir «iti», gdě prihodi iz latinskogo vadō ale ne jest supletivan s drugymi glagolami, ima nepravilnosti v sadašnjem vrěmeny: eo wa, tu wa, ys wa, sa wa, nu wan, gw wath, ys/sa want.
Najnepravilnějše glagoly
[edit | edit source]Nepravilne forme sut podčrtnute.
| Infinitiv | esser | ||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Pričestje nastoječego vremeni | essen | ||||||||
| Pričestje prošlogo vremeni | ystad | ||||||||
| Osoba | Jedinstveno čislo | Množstveno čislo | |||||||
| 1. | 2. | 3. | 1. | 2. | 3. | ||||
| eo | tu | ys | sa | nu | gw | ys | sa | ||
| Indikativ | Nastoječe | su | es | es | es | sun | hes | sunt | |
| Imperfekt | er | er | er | er | h-eran | h-erath | h-erant | ||
| Definitna prošlost | ffew | ffewst | ffew | ffew | ffewns | ffewst | ffewrent | ||
| Buduče | serai | sera | sera | sera | seran | serath | serant | ||
| Kondicionalno | serew | serew | serew | serew | serewn | serewth | serewnt | ||
| eo | tu | ys | sa | nu | gw | ys | sa | ||
| Konjunktiv | Nastoječe | sia | sia | sia | sia | sian | siath | siant | |
| Prošlo | ffews | ffews | ffews | ffews | ffewssens | ffewsseth | ffewssent | ||
| eo | tu | ys | sa | nu | gw | ys | sa | ||
| Imperativ | sia (blizky), siath (formalny) | ||||||||
| Infinitiv | afer | ||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Pričestje nastoječego vremeni | afen | ||||||||
| Pričestje prošlogo vremeni | afyd | ||||||||
| Osoba | Jedinstveno čislo | Množstveno čislo | |||||||
| 1. | 2. | 3. | 1. | 2. | 3. | ||||
| eo | tu | ys | sa | nu | gw | ys | sa | ||
| Indikativ | Nastoječe | ai | a | a | a | hafen | hafeth | hant | |
| Imperfekt | afef | afef | afef | afef | h-afefan | h-afefath | h-afefant | ||
| Definitna prošlost | afew | afewst | afew | afew | h-afewns | h-afewst | h-afewrent | ||
| Buduče | afrai | afra | afra | afra | afran | afrath | afrant | ||
| Kondicionalno | afrew | afrew | afrew | afrew | afrewn | afrewth | afrewnt | ||
| eo | tu | ys | sa | nu | gw | ys | sa | ||
| Konjunktiv | Nastoječe | ai | ai | ai | ai | aian | aiath | aiant | |
| Prošlo | afews | afews | afews | afews | h-afewssens | h-afewsseth | h-afewssent | ||
| eo | tu | ys | sa | nu | gw | ys | sa | ||
| Imperativ | ai (blizky), aiath (formalny) | ||||||||
Sintaksa
[edit | edit source]Standardny slovesny porjadok v brithenigu jest Podmet–Glagol–Dopolnjenije, celna sintaksa jest podobna francuzskomu ale ne velsskomy. Hotj, kogda glagol koexistuje s objektnim zaiměnnikom porjadok rěči prěměnjaje se na Podmet–Dopolnjenije–Glagol. Slovesny porjadok za pytanja «da/ne» jest Glagol–Podmet–Dopolnjenije (gw pharolath Brithenig «vy govorite Brithenig» v razlicy od parla'gw Frithenig? «govorite li vy Brithenig?»).[7]
Leksika
[edit | edit source]Věčšina leksiky britheniga jest distinktivno romanska hotj jest zamaskirovana kako velsska. Tutoj spisok 30 rěči daje impressiju kako brithenig izgleda v sravnjenju s devětimi drugymi romanskimi jezykami, vklučno wenedykom i velsskim. Okolo jednoj četvrty velsskih rěči jest podobno k brithenigskim (označena tim čto ne sut v zagradah) zaneže jih obščego Indoevropejskogo pohodjenija, ale někotore druge, kako ysgol, byle sut pozajmčenija iz latiny v velssky.
| Anglijsky | Brithenig | Latinsky | Pikardsky | Portugalsky | Galicijski | Špansky | Katalansky | Oksitansky | Francuzsky | Italijansky | Retoromanski | Friulsky | Rumunsky | Wenedyk | Velssky |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| ruka | breich | brachium | bro | braço | brazo | brazo | braç | braç | bras | braccio | bratsch | braç | braţ | brocz | braich |
| črny | nîr | nĭger, nĭgrum | noére | preto, negro | negro | negro | negre | negre | noir | nero | nair | neri | negru | niegry | (du) |
| grad, město | ciwdad | cīvĭtās, cīvĭtātem | ville | cidade | cidade | ciudad | ciutat | ciutat | cité | città | citad | citât | oraş, [cetate] | czytać | (dinas) |
| smrt | morth | mŏrs, mŏrtem | mort | morte | morte | muerte | mort | mòrt | mort | morte | mort | muart | moarte | mroć | (marwolaeth) |
| pes | can | canis | quien | cão, cachorro | can | perro, can | gos, ca | gos, can | chien | cane | chaun | cjan | câine | kań | (ci) |
| uho | origl | auris, aurĭcŭla | orele | orelha | orella | oreja | orella | aurelha | oreille | orecchio | ureglia | orele | ureche | urzykła | (clust) |
| jajco | ew | ovum | œué | ovo | ovo | huevo | ou | uòu | œuf | uovo | ov | ûf | ou | ów | wy |
| oko | ogl | ŏcŭlus | oeul | olho | ollo | ojo | ull | uèlh | œil | occhio | egl | voli | ochi | okieł | (llygad) |
| otec | padr | pater, patrem | monpére | pai | pai | padre | pare | paire | père | padre | bab | pari | tată | poterz | (tad) |
| ogonj | ffog | ignis, fŏcus | fu | fogo | lume, fogo | fuego | foc | fuòc | feu | fuoco | fieu | fûc | foc | fok | (tân) |
| ryba | pisc | pĭscis | pichon | peixe | peixe | pez, pescado | peix | peis | poisson | pesce | pesch | pes | peşte | pieszcz | pysgodyn |
| stopa | pedd | pĕs, pĕdem | pied | pé | pé | pie | peu | pè | pied | piede | pe | pît | picior, [piez] | piedź | (troed) |
| prijatelj | efig | amīcus | anmi | amigo | amigo | amigo | amic | amic | ami | amico | ami | amì | prieten, amic | omik | (cyfaill) |
| zeleny | gwirdd | vĭrĭdis | vert | verde | verde | verde | verd | verd | vert | verde | verd | vert | verde | wierdzi | gwyrdd |
| konj | cafall | ĕquus, cabăllus | gval | cavalo | cabalo | caballo | cavall | caval | cheval | cavallo | chaval | cjaval | cal | kawał | ceffyl |
| ja | eo | ĕgo | J'/euj | eu | eu | yo | jo | ieu | je | io | jau | jo | eu | jo | (mi) |
| ostrov | ysl | īnsŭla | ile | ilha | illa | isla | illa | iscla | île | isola | insla | isule | insulă | izła | (ynys) |
| jezyk | llinghedig, llingw | lĭngua | lingue | língua | lingua | lengua | llengua | lenga | langue | lingua | linguatg, lieunga | lenghe | limbă | lęgwa | (iaith) |
| žizn | gwid | vīta | vie | vida | vida | vida | vida | vida | vie | vita | vita | vite | viaţă, [vită] | wita | (bywyd) |
| mlěko | llaeth | lac, lactis | lé | leite | leite | leche | llet | lach | lait | latte | latg | lat | lapte | łoc | llaeth |
| ime | nôn | nōmen | nom | nome | nome | nombre | nom | nom | nom | nome | num | non | nume | numię | (enw) |
| noč | noeth | nŏx, nŏctem | nuit | noite | noite | noche | nit | nuèch | nuit | notte | notg | gnot | noapte | noc | (nos) |
| stary | gwegl | vĕtus, vĕtŭlus | viu | velho | vello | viejo | vell | vièlh | vieux | vecchio | vegl | vieli | vechi | wiekły | (hen) |
| škola | yscol | schŏla | école | escola | escola | escuela | escola | escòla | école | scuola | scola | scuele | şcoală | szkoła | ysgol |
| nebo | cel | caelum | ciu | céu | ceo | cielo | cel | cèl | ciel | cielo | tschiel | cîl | cer | czał | (awyr) |
| zvězda | ystuil | stēlla | étoéle | estrela | estrela | estrella | estel | estela | étoile | stella | staila | stele | stea | ścioła | (seren) |
| zub | dent | dēns, dĕntem | dint | dente | dente | diente | dent | dent | dent | dente | dent | dint | dinte | dzięć | dant |
| glas | gwg | vōx, vōcem | voé | voz | voz | voz | veu | votz | voix | voce | vusch | vôs | voce, [boace] | wucz | (llais) |
| voda | ag | aqua | ieu | água | auga | agua | aigua | aiga | eau | acqua | aua | aghe | apă | jekwa | (dŵr) |
| větr | gwent | vĕntus | vint | vento | vento | viento | vent | vent | vent | vento | vent | vint | vânt | więt | gwynt |
Priklad
[edit | edit source]Nustr Padr, ke sia i llo gel:
sia senghid tew nôn:
gwein tew rheon:
sia ffaeth tew wolont,
syrs lla der sig i llo gel.
Dun nustr pan diwrnal a nu h-eidd;
e pharddun llo nustr phechad a nu,
si nu pharddunan llo nustr phechadur.
E ngheidd rhen di nu in ill temp di drial,
mai llifr nu di'll mal.
Per ill rheon, ill cofaeth e lla leir es ill tew,
per segl e segl. Amen.
Věža Babelja (Bytje 11:1–9)
[edit | edit source]Starějši tekst v brithenigu:[8]
Agur ill mun inteir afew yn llinghedig e yn cant comyn. Sig ill pobl sumodefant di'll llewent, ys ligarent yn lluin in Senar e llâ si ysteblirent. Ys ddisirent a sew alltr, "Gwath, gwan a ffager yn fric e gogher llo hinteirfent." Ys hýsafant llo fric in ill llog di'll pedr, e yn aerell per ill kelchin. Affos ys ddisirent, "Gwath, gwan a eddiffigar yn giwdad per nu, cun yn tyr ke dang a llo chel, ke nu ffagen yn nôn per nu e sun ysparied rhen syrs feig lla der inteir." Mai ill Dôn gwenif a fas a widder lla giwdad e'll tyr ke'll pobl eddiffigafant. Ill Dôn dis, "Ech, alltresig yn pobl ke barol ill llinghedig medissif, ys hyst ant cýnidiad a ffager. Agur sa sera negarad rhen a llo ke ys phrofarewnt a ffager. Gwath, gwan a fas a ystyrddir sew linghedig sig ys nhomprênerewnt rhen sew alltr." Sig ill Dôn llo hyspariaf di llâ syrs lla der inteir, e ys chalfarent a eddiffigar lla giwdad. A es perch sa affell Babel — perch llâ ill Dôn ystyrdd llinghedig ill mun inteir. Di llâ ill Dôn llo hyspariaf syrs ffeig lla der inteir.
Prěvod na medžuslovjansky:
I vsa zemja iměla jedin jezyk i podobne slova. Ale kogda ljudi prěměstili se iz vozhoda, oni našli ravninu v kraju Šinar i onde osadili se. I oni govorili jedin k drugomu: «Hodite, izdělajmo cegliny i dobro je palimo!» I cegliny služili jim kako kamenje, a smola služila jim kako cement. I oni govorili: «Hodite, budujmo grad i věžu, ktora bude dosegati až do neba, i izdělajmo sobě ime, da byhmo ne razprostranili se po cěloj zemji». Togda Bog sšel v dol, da by uviděl grad i věžu, ktore děti ljudij budovali. I Bog govoril: «Vidite! Jedin narod i jedin jezyk za vsih, a vidi, čto oni načeli dělati. I nyně, ničto ne bude jim nemožno, čto by oni ne htěli sdělati. Vidite! Sojdimo i razměšajmo jim jezyk, da by oni ne razuměli se jedin drugogo». I Bog razprostranil jih po cěloj zemji, a oni prěstali budovati grad. Zato on nazyvaje se Babelj, zato že onde Bog razměšal jezyk cěloj zemje i odtud Bog razprostranil jih po cěloj zemji.
Tekst o religiji
[edit | edit source]Tekst o religiji v brithenigu (po Karlu MarksuКарлу Марксу):
Lla suffereint religiws es, a-dd yn temp e'll medissif, dith lla suffereint wer e a phrodestar contr lla suffereint wer. Lla religiwn es syspir lla griadyr ophres, lla ghewdad di'n mun disenhid, e enef ill ystad dienef. Sa's eib ill pobl.
Prěvod na medžuslovjansky:
Religiozno stradanije jest odnovrěmenno i vyraženjem iztinnogo stradanija i protestom protivu iztinnogo stradanija. Religija jest vzdoh ugnětenogo suščestva, serdce bezserdečnogo světa i duša bezdušnogo gosudarstva. Ona jest opium naroda.
Gledite takože
[edit | edit source]Iztočniky
[edit | edit source]- ↑ "Kemr, land of Brithenig speakers". Bylo arhivovano iz iztočnika 20 maja 2009. Data dostupa: 8 oktobra 2021.
- ↑ "Brithenig - IBWiki".
- ↑ "Documentation for ISO 639 identifier: bzt".
- ↑ "Esperanto, Elvish, and Beyond". Flickr. 9 maja 2008. Data dostupa: 7 septembra 2009.
- ↑ "Babel Text Introduction". Langmarker. Bylo arhivovano iz iztočnika 14 maja 2011. Data dostupa: 7 septembra 2009.
- ↑ Spirantna varianta c- jest taka sama kako mjagka varianta prěd -e- i -i-.
- ↑ Zapaziti čto okončanije drugoj osoby množiny -th bylo elidovano prěd zaiměnnikom gw.
- ↑ "Babel Text Introduction". Langmarker. Bylo arhivovano iz iztočnika 14 maja 2011. Data dostupa: 7 septembra 2009.
Bibliografija
[edit | edit source]- "URUK: The construction of multilingualism in an electronic knowledge management tool". Geolinguistics. American Society of Geolinguistics. 25–26: 255. 1999. ISSN 0190-4671.
- Alternating: Webster's Quotations, Facts and Phrases, str. 482.
- Geolinguistics, no. 25-26, 1999, str. 255.
- Hobbies: Webster's Quotations, Facts and Phrases, str. 45.
- International Encyclopedia of Linguistics, William J. Frawley, Oxford University Press, 2003, str. 154.
- Havliš, Jan (mareca 2008). "Výlet do Conlangey" (PDF). Interkom. 243: 17–21.
- Higley, Sarah L. (2000). "Audience, Uglossia, and CONLANG: Inventing Languages on the Internet". M/C: A Journal of Media and Culture. 3 (1).
- Okrent, Arika (2009). In the Land of Invented Languages. Spiegel & Grau. str. 321.
- Parkvall, Mikael (2008). Limits of Language: Almost Everything You Didn't Know You Didn't Know about Language and Languages. Battlebridge Publications. str. 91–93, 131.
- Frawley, William J., red. (2003). International Encyclopedia of Linguistics. Oxford University Press. str. 154. Missing or empty
|title=(pomoč) - Malmkjær, Kirsten (2010). "Artificial Languages: Recreation". The Routledge Linguistics Encyclopedia (3rd izd.). New York: Routledge. str. 34. ISBN 9780415424325.
Vněšnje linky
[edit | edit source]- Vvědenije v Brithenig en
- Smith, Andrew (23 dekembra 2007). "The Page of Brithenig". Andrew's Homepage. Dunedin. Bylo arhivovano iz iztočnika 29 maja 2009. Data dostupa: 7 septembra 2015.
- Brown, Padraic. "Ill Bethisad". bethisad.com. Data dostupa: 7 septembra 2015.
- Fröhlich, Werner. "Romance glossary". geonames.de. Bylo arhivovano iz iztočnika 5 junija 2008. Data dostupa: 7 septembra 2015.
- Stranica v Ill Bethisad Wiki
- Tutoj članok imaje prěvod iz članka «Brithenig» v Vikipediji na anglijskom (spis avtorov; dozvoljenje CC BY-SA 4.0).