Wp/isv/Blizky Vozhod

Blizky Vozhod jest nazva historičnogo regiona, razměščenogo v Zapadnoj Aziji i v česti Sěvernoj Afriky, na styku afrikanskogo, evropejskogo i azijatskogo kontinentov. Osnovno naseljeńje sut arabi, persijci, asirijci, azerbajdžanci, jevreji, egipčani, kurdi i turki. Takož tut živut arměni, gruzini, greki, čest albancev i bosnjakov. Nazvu tutomu najblizšemu k njim vozhodnomu regionu jest dano evropejcami.

Večinstvo naseljeńja sut muslimani (350-360 mln, to sut turki, persijci, večinstvo kurdov, arabi i ini), takož tut vyznavajut hristijanstvo (60-70 mln, to sut arměni, greki, gruzini i ine) i judaizm (9 mln).

Klima jest suha, jest několiko velikyh rěk, upotrěbjajeme dlja navodnanja.

Jedin iz najvažnějših ekonomičnyh i vojenno-strategičnyh vezok na političnoj mapě světa. Blizky Vozhod jest značimy naftodobyvajuči region planety.

Prinaležnost krajin

Krajiny i teritorije Blizkogo Voshoda sut:

Vsego teritorija krajin jest ~7,4 mln km².

Časom k krajinam Blizkogo Vozhoda odnoset balkanske krajiny.