Wp/isv/Biosistematika
Biosistematika, biologična klasifikacija ili krače sistematika jest naučna disciplina v biologiji, ktora zajmaje se izučanjem, razgraničanjem, sravnyvanjem, hierarhijeju i filogenitikoju organizmov. Pri sistematizovanju neobhodimo jest vključenje kako možno mnogyh parametrov, imajučih vliv na evolucijne procesy. Centralno pytanje jest definicija pojetja vida, kako jest srodstvo medžu različnymi rodami organizmov, i kake sut pričiny nyněšnjej biologičnoj raznorodnosti v živoj prirodě. Biologična sistematika išče odgovory na te pytanja posrědstvom rekonstrukcije povstanja toj raznorodnosti i služi za lěpše razuměnje evolucijnoj historije žitja na zemji. Slědovateljno imaje ključno značenje za vsu nauku biologije.
Klasična sistematika zajmala se inventarizovanjem raznovidnosti žitja i izjasnjanjem pričin tutoj raznovidnosti na osnově morfologije i anatomije, embriologije, biologije razvitja, izslědovanja cikla žitja, genetiky i biogeografije. Do sistematiky naležet prirodne odnošenja srodstva, medžu drugymi cikl žitja i razmnažanja, historija proizhodženja (filogenetika), evolucija i povstanje biologičnoj raznorodnosti, teritorija razprostranjenja, taksonomija (uměščenje vidov, rodov, sěmejstv i t.d. v sistemě) i nomenklatura (imenovanje jih).
Otcem biologičnoj sistematiky byl švedsky botanik Carl von Linné (1707–1778), ktory v svojem dělu Systema naturæ «Sistema prirodyj» klasifikoval vse onogda znane organizmy v dvě velike grupy: carstvo rastlin i carstvo životin. V 1969 Robert Whitaker prědložil pet carstv: rastliny, životiny, griby, protisty i monery. Pozdněje byli razne prědloženja za ješče veče carstv. Jednakože najnovějše izslědovanja zakladajut tri velike carstva: arheje, bakterije i eukarioty.
Taksonomija
[edit | edit source]
Taksonomija jest odděljenje sistematiky, ktora sortuje, kategorizuje i imenuje opisane grupy živyh i izumrlyh organizmov na osnově shodstv i razlik. Jedna taka kategorija nazyvaje se taksonom, a klasična sistematika izučaje stupenj srodstva medžu taksonami. Od časov Darwina sučasna biosistematika takože zajmaje se filogenetikoju – rekonstruovanjem historije proizhodženja vidov, poslě zarodženja žitja. Kromě togo razslědujut se procesy, ktore v tečenju evolucije dovedli do zarodženja bogatstva form i vidov organizmov. Često pojetja «biosistematika» i «taksonomija» měšajut se i poněkogda koristajut se kako sinonimy. Jednakože strogo govoreči, taksonomija samo zajmaje se klasifikovanjem i imenovanjem organizmov, a sistematika takože jihnym opisyvanjem, konservovanjem kolekcij, izslědovanjem historije evolucije i adaptacije v obsrědině.
Osnovna kategorija v sistematikě jest vid. Vse kategorije na tomže samom uravnju grupujut se v vysšu kategoriju. Rezultat jest hierarhično podrazděljenje organizmov, sostavjeno iz osmi glavnyh uravnjev, nazyvajemyh «taksonomičnymi rangami». Pripisanje takogo ranga jest něčto libovoljno: izslědovatelj izbiraje rang čestično na osnově dostupnoj informacije o podrednyh i nadrednyh grupah, a takože o sestrinskyh grupah. Vslěd novyh odkrytij taksony mogut byti prěnesene v drugy rang.
Glavne taksonomične rangy sut: vid (species), rod (genus), sěmejstvo (ili rodina) (familia), red (ordo), klasa (classis), tip (v botanikě: odděl (divisio)), carstvo (regnum) i domen (dominium). Kromě togo takože sut desetky raznyh posrědnjih rangov, najčestěje označene prědstavkoju: podred, nadklasa, infracarstvo i tako dalje. Takože sut nizše rangy neželi vid, napr. varietet i rasa.
| Taksonomičny rang | Lev | Běly anemon |
|---|---|---|
| Domen | Eucaryota (eukarioty) | Eucaryota (eukarioty) |
| Carstvo | Animalia (životiny) | Plantae (rastliny) |
| Tip/odděl | Chordata (hordovi) | Magnoliophyta (krytosěmenne) |
| Podtip | Vertebrata (hrebetni) | |
| Nadklasa | Tetrapoda (četveronogi) | |
| Klasa | Mammalia (sosavci) | Magnoliopsida (dvudolne) |
| Red | Carnivora (mesojedi) | Ranunculales |
| Podred | Feliformia (kotopodobni) | |
| Sěmejstvo | Felidae (kotovi) | Ranunculaceae (ljutikove) |
| Podsěmejstvo | Pantherinae (veliki koti) | |
| Rod | Panthera (panteri) | Anemone (anemony) |
| Vid | Panthera leo (lev) | Anemone nemorosa (běly anemon) |
| Podvid | Panthera leo persica (azijatsky lev) |
Filogenetika
[edit | edit source]
Filogenetika (od grečskogo φῦλον «pleme» i γένεσις «geneza, zarodženje») izučaje historiju proizhodženja grupy organizmov i opisyvaje, kako jedna grupa organizmov zarodila se iz drugoj grupy. Drugymi slovami, filogenetika izučaje evoluciju tutyh organizmov i občih prědkov, a ne shodnost medžu različnymi organizmami. Ona sostoji iz dvoh komponentov: poredka razrastanja (prědstavjajučego srodstvo medžu grupami) i dolžiny razrastanja (prědstavjajučej kolikost evolucije). Rezultat često prědstavjaje se v formě filogeničnogo rodoslovja. Važna metoda analizy za oprěděljenje filogenije na osnově sinapomorfij jest kladistika.
Izslědovanje srodstva provodi se medžu drugymi s pomočju sravnyvanja morfologičnyh i anatomičnyh črt živyh vidov, a takože skamenělyh ostatok izumrlyh vidov. Pri izučanu tutyh biologičnyh črt različnyh vidov neobhodimo jest različati medžu homologijami i analogijami. Kromě togo, sravnyvajut se biologija razvitja i cikl žitja živyh vidov. Takože izučajut se sekvencije v makromolekulah, najprvo poredok aminokyslin v bělkah, a pozdněje nukleotidov v DNA i RNA.
Nomenklatura
[edit | edit source]V biologičnoj sistematikě nomenklatura jest sistema nadavanja naučnyh imen taksonam. Nyně istnujut slědujuče sistemy:
- Medžunarodny kod zoologičnoj nomenklatury (ang.: International Code of Zoological Nomenclature, ICZN) za životiny
- Medžunarodny kod nomenklatury za algy, griby i rastliny (ang.: International Code of Nomenclature for algae, fungi, and plants, ICN ili ICNafp)
- Medžunarodny kod nomenklatury za kulturne rastliny (ang.: International Code of Nomenclature for Cultivated Plants, ICNCP) dodatočno za kultivary, greksy i hibridy
- Medžunarodny kod nomenklatury za prokatioty (ang.: International Code of Nomenclature of Prokaryotes, ICNP)
- Medžunarodny kod za klasifikaciju i nomenklaturu virusov (International Code of Virus Classification and Nomenclature)
Osnova jest vvedeny Karolom Linnejem princip binanominalnyh imen za vidy, suglasno ktoromu vsaky vid nosi ime, sostavjeno iz dvoh čestij: najprvo ime roda (genus), potom nazva vida (species). Jednakože v tečenju časa poslě uspěšnogo vvedenja tutoj sistemy stalo vse jasněje, že potrěbne sut pravila za uporedkovanje vse večših kolikostij naučnyh imen. Slědovateljno od srědiny 19. stolětja došlo do iniciativ za formulovanje pravil, ktore prěd vsim iměli dovesti do medžunarodnoj jednoznačnosti.
Imena vysših taksonov neželi rod izvodet se od imen najharakterističnějših taksonov na najblizšem nizšem glavnom uravnju: ime podsěmejstva ili sěmejstva od imena roda, ime podreda ili reda od imena sěmejstva, i tako dalje. Pri tom prvopočetna latinska končina zaměnjaje se na novu. Latinske končiny sut prědstavjene v slědujučej tabelě. Trěba iměti v vidu, že pravila botaničnoj i mikologičnoj nomenklatura oprěděljajut je samo do ranga odděla, pravila zoologičnoj nomenklatury do ranga nadsěmejstva, a pravila bakterijnoj nomenklatury samo na uravnju reda.
| Taksonomičny rang | rastliny | algy | griby | životiny | bakterije |
|---|---|---|---|---|---|
| odděl | —phyta | —phyta | —mycota | ||
| pododděl | —phytina | —phytina | —mycotina | ||
| klasa | —opsida | —phyceae | —mycetes | —ia | |
| podklasa | —idae | —phycidae | —mycetidae | —idae | |
| red | —ales | —ales | —ales | —formes | —ales |
| podred | —ineae | —ineae | —ineae | —ineae | |
| nadsěmejstvo | —acea | —oidea | |||
| sěmejstvo | —aceae | —aceae | —aceae | —idae | —aceae |
| podsěmejstvo | —oideae | —oideae | —oideae | —inae | —oideae |
| rod | —eae | —eae | —eae | —ini | —eae |
| podrod | —inae | —inae | —inae | —ina | —inae |
Referncije
[edit | edit source]- ↑ Linnaeus, Carolus (1758). Systema naturae per regna tria naturae :secundum classes, ordines, genera, species, cum characteribus, differentiis, synonymis, locis (Latin) (10 izd.). Stockholm: Laurentius Salvius.