Wp/isv/Azot

Azot, ₇N
	Tekuty azot
Azot
Alotropne formy	sm. Alotropne formy azota
Izgled	bezkolorove gaz, tekutina ili tvrda substancija
Standartna atomna masa Ar°(N)	[14.00643, 14.00728]
Azot v periodičnoj sistemě
	← azot →
Atomny nomer (Z)	7
Elektronična konfiguracija	[He] 2s2 2p3
Elektronov v povlakě	2, 5
Fizične svojstva
Faza pri STP	gaz
Točka vrěnja	77.355 K (−195.795 °C, −320.431 °F)
Gustota (pri STP)	1.2504 g/l pri 0 °C, 1013 mbar
v tekutině (v t.v.)	0.808 g/cm3
Kritična točka	126.192 K, 3.3958 MPa
Teplo topjenja	(N2) 0.72 kDž/mol
Teplo izparenja	(N2) 5.56 kDž/mol
Molarna teplotna kapacita	(N2) 29.124 Dž/(mol·K)
Atomne svojstva
Stupenj okyslenja	−3, −2, −1, 0, +1, +2, +3, +4, +5 (silno kysly oksid)
Elektronegativnost	škala Paulinga: 3.04
Ionizačne energiji	I: 1402.3 kDž/mol ; II: 2856 kDž/mol ; III: 4578.1 kDž/mol ; (vyše) ;
Kovalentny radius	71±1 pm
Van-der-Vaalsov radius	155 pm
Druge svojstva
Kristalična struktura	heksagonalna
Bystrost zvuka	353 m/s (gaz, pri 27 °C)
Teploprovodivost	25.83×10−3 W/(m⋅K)
Magnetično oporedčanje	diamagnetik
Nomer CAS	17778-88-0 ; 7727-37-9 (N2)
Historija
Byl odkryty	Danielom Razerfordom (1772)
Byl nazvany	Žanom-Antuanom Šaptaljom (1790)

Azot jest nemetaličny hemičny element. Atmosfera sodržaje vyše než 78 procent azota. Imaje hemičny simbol N i atomny nomer 7. Jego stabilno jedro obyčno sodržaje 14 nukleonov (7 protonov i 7 nevtronov). Imaje 5 elektronov vo vnešnej povlakě.

Svojstva

Azot jest bezkolorovy i bezvonny gaz pri normalnoj temperaturě. On obyčno sjedinjaje se s drugym atomom azota, sostavjajuči molekulu azota (N₂). Tuta svez jest velmi silna. Zato mnogo izbuhlin sodržaje azot. Pri iztvorjenju izbuhliny tato svez se raztrgaje. Pri izbuhu svez se vračaje, osvobodžajuči mnogo energije.

Azot preobračaje se v tekutinu pri -195.8°C i v tvrdu substanciju pri -210°C. Pri jego stisknuti, toj može obratiti se v tekutinu bez ohladženja si.

Azot obyčno ne objedinjaje se s drugymi atomami, zatože jego silna svez odvračaje jego od reakcij. Litij jest jednim iz mala hemičnyh elementov, koji reagujut s azotom bez nagrevanja. Magnezij može goreti v azotu. Azot takože davaje sinje električne iskry. Sinji kolor poradžaje se vozbudžennymi atomami. Kogda oni iznova stavajut se obyčajnymi, oni produkujut světlo. Kogda azot jest vozbudženny, on reaguje so mnogimi substancijami, s kojimi normalno ne reaguje.

Električna iskra črez trubku, napolnjenu azotom

Sjedinjenja

Mnogo hemičnyh sjedinjenij, važnyh dlja industrialnyh cěljev, sodržajut iony azota. Te vključajut ammonijak, kyslinu azotnu, nitraty i cianidy. Azot imaje několiko stupnjev okyslenja; -3, -2, -¹/₃, +1, +3, +4, i +5. Každy iz tyh stupnjev okyslenja imaje svoje množstvo sjedinjenij.

Sjedinjenja v stupnju okyslenja -3 sut slabi redukčne agenty. Oni vključajut amonijak, amidy i nitridy. Aminokysliny i bělky sodrživajut azot v tutom stupnju okyslenja. Hydrazin, sjedinjenje stupnja okyslenja -2, jest silnym redukčnym agentom. Azidy sodržajut azot v stupnju okyslenja -¹/₃. Oni sut ekstremno močnymi redukčnymi agentami, i večšinstvo jih jest velmi toksično.

Oksid azota sodržaje azot v stupnju okyslenja +1. Koristaje se kako anestetik. Sjedinjenja, imajuči azot v stupnju okyslenja +2, kako oksid azota, sut redukčnimi agentami. Sjedinjenja so stupnjem okyslenja +3 sut silnymi oksidačnymi ili slabymi redukčnimi agentami. Najtipičnymi sjedinjenjami stupnja +3 sut nitrity. Sjedinjenja v stupnju okyslenja +4 sut silnymi oksidačnymi agentami. Oni vključajut dioksid azota i tetraoksid dvoazotny.

Sjedinjenja, sodržajuči azot v stupnju okyslenja +5, sut silni okyslitelje. Oni sut jednoju iz najrazprostranjennyh grup sjedinjenji azota. Vključajut kyslinu azotnu i pentaoksid dvoazotny. Oni takože vključajut nitraty, ktore koristajut v izbuhlinah kako sut dinamit, nitroglicerin i trinitrotoluen.

Strečanje i dobyvanje

Vozduh skladaje se iz 78% azota i priblizno 20.95% kysloroda, < 1% argona, i slědov drugyh gazov kako sut medžu inymi dioksid vugleroda i vodna para. On takože se sodrživaje v nitratah v glině. Amonijne mineraly sut rědki. Azot jest prisutny v bělkah.

Čisty tekuty azot može byti dobytym ohladženjem vozduha. Azot stavaje se tekutinoju pri inoj temperaturě, než kyslorod. On takože može byti produkovanym črěz nagrevanje něktoryh hemičnyh sjedinjenij, napriklad, azida natrija.

Koristanja

Tekuty azot zamrazuje balonek

Azot kako element koristaje se za prevenciju reagovanja substancij s kyslorodom vozduha. On može se koristati za napolnenje upakovok s jedanjem ili žarovyh lamp. Jego takože koristaut za napolnenje něktoryh avtomobilovyh gum. Može se koristati pri izrabenju elektroničnyh komponentov kako napriklad tranzistor. Tekuty azot može se koristati na zamražanje večij.

Azotove sjedinjenja imajut mnogo koristanij, kako napriklad anestetiky (oksid azota), izbuhliny (dinamit), čisteče srědstva (s amonijakom), meso (bělok), i samolety (palivo).

Naftove kompanije koristajut azot pod vysokym pritiskom da by izphati surovu naftu na povrhnost.

Azot takože koristajut dlja sniženja bolesti v těle. On pomogaje slomjenym kostjam.^[4]

Minimalno v jednoj krajine (po danym 2020-h lět), gaz azot koristaje se na kaznji ljudij, kogda pravna sistema trěbuje, da by osoba byla ubita.^[5]

Historija

Azot byl odkryty Danielom Razerfordom v 1772, koj nazval jego dušiči gaz ili ustaljeny gaz. On je odkyl, že čest vozduha ne jest izgorala. Takože, v njej umirali sut životiny. Byl izvestny kako "azote". Mnoge sjedinjenja azota takože sodržajut bukvy "azid" ili "azin", napriklad hydrazin.

V lětu 1910, Lord Rejli dovědal se, že kogda iskra prohodi črěz azot, ona iztvorjaje reakčnu formu azota. Taky azot je reagoval s mnogymi metalami i sjedinjenjami.

Referencije

↑ "Standard Atomic Weights: Nitrogen". CIAAW. 2009.
↑ "GESTIS-Stoffdatenbank". Data dostupa: 29 dekembra 2017.
↑ Tetrazoles contain a pair of double-bonded nitrogen atoms with oxidation state 0 in the ring. A Synthesis of the parent 1H-tetrazole, CH₂N₄ (two atoms N(0)) is given in Ronald A. Henry and William G. Finnegan, "An Improved Procedure for the Deamination of 5-Aminotetrazole", _J. Am. Chem. Soc._ (1954), 76, 1, 290–291, https://doi.org/10.1021/ja01630a086.
↑ Joseph, R. (1993). "Touch Me—Feel Me—Feed Me— Kiss Me!". The Naked Neuron. Boston, MA: Springer US. str. 71–98. doi:10.1007/978-1-4899-6008-5_4. ISBN 978-0-306-44510-1.
↑ https://www.npr.org/2024/11/22/nx-s1-5201699/alabama-nitrogen-gas-execution. Retrieved 2024-11-22

Vnešni linky

Tutoj članok sodržaje prěvod iz članka «Nitrogen» v Vikipediji na prostom anglijskom (spis avtorov; dozvoljeńje CC BY-SA 4.0).

[1] "Standard Atomic Weights: Nitrogen". CIAAW. 2009.

[2] "GESTIS-Stoffdatenbank". Data dostupa: 29 dekembra 2017.

[3] Tetrazoles contain a pair of double-bonded nitrogen atoms with oxidation state 0 in the ring. A Synthesis of the parent 1H-tetrazole, CH₂N₄ (two atoms N(0)) is given in Ronald A. Henry and William G. Finnegan, "An Improved Procedure for the Deamination of 5-Aminotetrazole", _J. Am. Chem. Soc._ (1954), 76, 1, 290–291, https://doi.org/10.1021/ja01630a086.

[4] Joseph, R. (1993). "Touch Me—Feel Me—Feed Me— Kiss Me!". The Naked Neuron. Boston, MA: Springer US. str. 71–98. doi:10.1007/978-1-4899-6008-5_4. ISBN 978-0-306-44510-1.

[5] ttps://www.npr.org/2024/11/22/nx-s1-5201699/alabama-nitrogen-gas-execution. Retrieved 2024-11-22

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]