Wp/isv/Armelinov kalendar
Armelinov kalendar jest projektom vsesvětnogo kalendara, razrabotanym francuzskym astronomom Gastonom Armelinom v lětu 1888.[1]
Historija
28. februara 1887 slučila se 2. shodka Francuzskogo astronomičnogo družstva, kde byl oglašen konkurs na stvorjenje vsesvětnogo kalendara.[2] Konkurs byl izigran projektom kalendara, razrabotanym astronomom i poetom Gastonom Armelinom.[2] Pozdněje tutoj projekt kalendara byl obgovorjeny vo Francuzskoj akademiji nauk.[3]
V lětu 1914 Medžunarodny astronomičny svez (MAS) suglasno rěšenju Medžunarodnogo komercijnogo kongresa jest pristupil k razrabotkě jedinogo standardnogo vsesvětnogo kalendara.[4] V lětu 1922 ako taky kalendar, MAS jest odobril projekt kalendara Armelina.[4]
V 1923 byl uredženy Medžunarodny komitet za kalendarnu reformaciju, ktory jest rabotal v Ženevě pri Ligě Nacij.[4] V roku 1937, tuty komitet jest iznesl na obsudženje Ligoju Nacij projekt kalendara, ktory byl prědběžno odobreny vladami 70 držav,[4] vključno Sovjetskogo Sojuza, Indije i Francije. Jednakože, Vtora světova vojna, ktora jest načala se, jest pozastavila rabotu u vsesvětovoj kalendarnoj reformacije.[4]
V roku 1953, delegacija od Indiji jest prědložila v OSN povratiti se k voprosu standardizacije kalendara, zato že samo v Indiji, podlě kalkulacij UNESCO, v toj čas jestvovalo okolo 40 kalendarov i 5 raznyh historično-hronologičnyh er.[4] Nakonec, na 18. sessiji Ekonomičnogo i socialnogo sověta OSN v lětu 1954 byl odobrjenym projekt vsesvětnogo kalendara, v osnově ktorogo jest ležal Armelinov kalendar, ktory i byl naslědno prědloženy k obsudženju na Generalnom sobranju.[4]
Jednako vslěd tomu, že iz-za vključenja dodatočnyh dnjev v kalendar narušaje se stalost izčisljenja dnjev sedmicy, voznikli sut protivrěčja jego prijetju so strany različnyh religijnyh organizacij, i takože podpornikov shranjenja tradicij. Konečno, v 1956. godu vslěd negativnoj pozicije Vatikana, svezanoj s vozniknenjem v kalendaru udvojenyh subot («dvojnogo šabbata»), tutoj kalendar byl odmeteny.[4]
V sučasnoj době plany implementacije tutogo kalendara v každodenno upotrěbjenje sut faktično zamražene.
Sučnost kalendara
God v kalendaru Armelina razděljaje se na četyri četvrti (kvartala), každy imajuči 91 denj. Prvom měsec každoj četvrti, t.j. 1., 4., 7. i 10. měsec imajut 31 denj, ostale měsece — 30 dnjev. Každoj datě odpovědaje naznačeny denj sedmicy. Sedmica načinaje se neděljeju, jeju že načinaje se každy od i kvartal. Za subotoju 30 dekembra (12. měseca) slěduje beznumerny i bezimenny Novogodišny denj naslědnogo goda, i uže poslě njego — nedělja 1 januara (1. měseca). Vo visokosne (prěstupne) gody, za subotoju 30.6. měseca slěduje Visokosny denj ("Denj Mira i Družby Narodov"), a za njim — nedělja 1.7. měseca.
2., 5., 8. i 11. měsece načinajut se srědoju, a 3., 6., 9. i 12 měsece — petkom.
Jestvujut i modifikacije Armelinova kalendara, vo ktoryh sedmica, kvartal i god načinaju se ponedělkom, Novogodišny i Visokosny dnje mněvajut se 31.12. i 31.6., ale vse oni shranjaut osnovne črty, godnosti i neizgody prototipa.
Glavna vygoda kalendara Armelina — jego stalost, privezannost dnjev sedmicy k naznačenym čislam v měsecu, čto davaje možnost iměti jedin tabel-kalendar a vsaky god vměsto 14, kako to jest v sučasnoj sistemě lětoizčisljenja. Neizgodoju tutogo kalendara jest to, že vvodžene dodatočne dnje sut izključene iz izčisljenja kako sedmic, tako že i měsecev, to jest ne imajut datu.[5]
| 1. polulětje | |||||||||||||||
| 1. četvrt | 1. měsec | 2. měsec | 3. měsec | ||||||||||||
| nedělja | 1 | 8 | 15 | 22 | 29 | — | 5 | 12 | 19 | 26 | — | 3 | 10 | 17 | 24 |
| ponedělok | 2 | 9 | 16 | 23 | 30 | — | 6 | 13 | 20 | 27 | — | 4 | 11 | 18 | 25 |
| vtornik | 3 | 10 | 17 | 24 | 31 | — | 7 | 14 | 21 | 28 | — | 5 | 12 | 19 | 26 |
| srěda | 4 | 11 | 18 | 25 | — | 1 | 8 | 15 | 22 | 29 | — | 6 | 13 | 20 | 27 |
| četvrtok | 5 | 12 | 19 | 26 | — | 2 | 9 | 16 | 23 | 30 | — | 7 | 14 | 21 | 28 |
| petok | 6 | 13 | 20 | 27 | — | 3 | 10 | 17 | 24 | — | 1 | 8 | 15 | 22 | 29 |
| subota | 7 | 14 | 21 | 28 | — | 4 | 11 | 18 | 25 | — | 2 | 9 | 16 | 23 | 30 |
| dodatočny denj | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |
| 2. četvrt | 4. ěsec | 5. měsec | 6. měsec | ||||||||||||
| nedělja | 1 | 8 | 15 | 22 | 29 | — | 5 | 12 | 19 | 26 | — | 3 | 10 | 17 | 24 |
| ponedělok | 2 | 9 | 16 | 23 | 30 | — | 6 | 13 | 20 | 27 | — | 4 | 11 | 18 | 25 |
| vtornik | 3 | 10 | 17 | 24 | 31 | — | 7 | 14 | 21 | 28 | — | 5 | 12 | 19 | 26 |
| srěda | 4 | 11 | 18 | 25 | — | 1 | 8 | 15 | 22 | 29 | — | 6 | 13 | 20 | 27 |
| četvrtok | 5 | 12 | 19 | 26 | — | 2 | 9 | 16 | 23 | 30 | — | 7 | 14 | 21 | 28 |
| petok | 6 | 13 | 20 | 27 | — | 3 | 10 | 17 | 24 | — | 1 | 8 | 15 | 22 | 29 |
| subota | 7 | 14 | 21 | 28 | — | 4 | 11 | 18 | 25 | — | 2 | 9 | 16 | 23 | 30 |
| dodatočny denj | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | * |
| 2. polulětje | |||||||||||||||
| 3. četvrt | 7. měsec | 8. měsec | 9. měsec | ||||||||||||
| nedělja | 1 | 8 | 15 | 22 | 29 | — | 5 | 12 | 19 | 26 | — | 3 | 10 | 17 | 24 |
| ponedělok | 2 | 9 | 16 | 23 | 30 | — | 6 | 13 | 20 | 27 | — | 4 | 11 | 18 | 25 |
| vtornik | 3 | 10 | 17 | 24 | 31 | — | 7 | 14 | 21 | 28 | — | 5 | 12 | 19 | 26 |
| srěda | 4 | 11 | 18 | 25 | — | 1 | 8 | 15 | 22 | 29 | — | 6 | 13 | 20 | 27 |
| četvrtok | 5 | 12 | 19 | 26 | — | 2 | 9 | 16 | 23 | 30 | — | 7 | 14 | 21 | 28 |
| petok | 6 | 13 | 20 | 27 | — | 3 | 10 | 17 | 24 | — | 1 | 8 | 15 | 22 | 29 |
| subota | 7 | 14 | 21 | 28 | — | 4 | 11 | 18 | 25 | — | 2 | 9 | 16 | 23 | 30 |
| dodatočny denj | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |
| 4. četvrt | 10. měsec | 11. měsec | 12. měsec | ||||||||||||
| nedělja | 1 | 8 | 15 | 22 | 29 | — | 5 | 12 | 19 | 26 | — | 3 | 10 | 17 | 24 |
| ponedělok | 2 | 9 | 16 | 23 | 30 | — | 6 | 13 | 20 | 27 | — | 4 | 11 | 18 | 25 |
| vtornik | 3 | 10 | 17 | 24 | 31 | — | 7 | 14 | 21 | 28 | — | 5 | 12 | 19 | 26 |
| srěda | 4 | 11 | 18 | 25 | — | 1 | 8 | 15 | 22 | 29 | — | 6 | 13 | 20 | 27 |
| četvrtok | 5 | 12 | 19 | 26 | — | 2 | 9 | 16 | 23 | 30 | — | 7 | 14 | 21 | 28 |
| petok | 6 | 13 | 20 | 27 | — | 3 | 10 | 17 | 24 | — | 1 | 8 | 15 | 22 | 29 |
| subota | 7 | 14 | 21 | 28 | — | 4 | 11 | 18 | 25 | — | 2 | 9 | 16 | 23 | 30 |
| dodatočny denj | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | ** |
* Denj visokosnogo goda.
** Denj mira i družby narodov — každoročny medžunarodny svetok.
Spisok ljudij, nazyvajemyh različnymi iztočnikami avtorami kalendara
- Gaston Armelin (1888). Za subotoju 30.12. slěduje beznumerny i bezimenny Novogodišny denj, a uže za njim — nedělja 1.1. měseca. Vo visokosne gody za subotoju 30.ž. měseca slěduje Visokosny denj ("Denj Mira i Družby Narodov"), a za njim — nedělja 1.7. měseca.
- Elizabet Ahelis (Nju-Jork, 1930). «Vsesvětny kalendar (World Calendar)». Denj visokosnogo goda / Leapyear day (junij W) vstavjaje se vslěd 30 junija, a Denj zakončenja goda (Denj světa / Worldsday) — poslě 30 dekembra. Tuty 12-měsečny kalendar jest razrabatyval se suglasno rešenju Medžunarodnogo komerčnщgo kongressa-1914 i byl usiljeno propagovany svojшmi mnogymi podpornikami. V lětu 1930 E. Ahelis jest organizovala Asociaciju vsesvětovogo kalendara, ktora od r. 1931 izdavaje «Žurnal kalendarovoj reformy».
- W. Edwards (Honolulu, Havaji). «Věčny kalendar (Perpetual Calendar)». Razlika jest v tom, že v kvartalu prve dva měseca imajut po 30 dnjev, a trety měsec — 31 denj. Nazvanja vstavnyh dnjev sut: Denj novogo goda i Denj visokosnogo goda.
Linky i referencije
- ↑ Armelin, Gaston (1888). "Réforme du calendrier". L'Astronomie. 7: 347–349.
- 1 2 Flammarion, G. C. (1942). "Gaston Armelin". L’Astronomie. 56: 169–169.
- ↑ Campbell, W. W. (1919). "Shall we reform the calendar?". Publications of the Astronomical Society of the Pacific: 150–157.
- 1 2 3 4 5 6 7 8 Морозов С. Л. Единый универсальный календарь и его применение в мировой экономике, астронавигации и религии в эпоху четвёртой промышленной революции : автореферат дис. … доктора экономических наук: 08.00.13 / Морозов Сергей Львович; Место защиты: Центр. эконом.-мат. ин-т РАН (ЦЭМИ). — Москва, 2017. — 55 с.
- ↑ Володомонов Н. В. Календарь: Прошлое, настоящее, будущее. 2-е изд., пререраб. и доп. — М.: Наука, 1987. С. 42—43.
Vnešnje linky
- Tutoj članok imaje prěvod iz članka «Календарь Армелина» v Vikipediji na russkom (spis avtorov; dozvoljenje CC BY-SA 4.0).