Wp/isv/Abhazsky jezyk

Jezyk

Abhazsky

abh.: аԥсшәа, аԥсуа бызшәа
Abhazija na kartě Kavkaza, na temnosinjih teritorijah govoritelji abhazskogo sut večinstvo.
Obča informacija
Ozemja	Gruzija (Abhazija, Adžarija), Rosija, Turcija, Sirija, Jordanija, Irak
Narodnost	abhazi
Govoritelji	190 mln.
Pismo	kirilica
Služebny status
Služebny jezyk	Abhazija
Jezyčna rodina
Kavkazske jezyky (?) Sěverokavkazske jezyky (?) Sěverozapadnokavkazske jezyky Abhazo-abazinska grupa Abhazsky jezyk
Jezyčne kody
ISO 639-1	ab
ISO 639-2	abk
ISO 639-3	abk

Abhazsky jezyk (abh.: аԥсуа бызшәа) jest sěverozapadnokavkazsky jezyk, ktory imaje okolo 190 tys. govoriteljev. Zajedno s russkym abhazsky jest jedin iz služebnyh jezykov nepriznanoj republiky Abhazije, ktora formalno jest čest Gruzije ale nahodi se pod okupacijeju Rosije. Vslěd političnoj situacije tutoj jezyk dnešnjego dnja naleži k lěpje razvityh «malyh» jezykov Kavkaza, imaje odnositeljno vysoky prestiž i jest upotrěbjeny v presě, radiju, televiziji, literaturě i naučnyh dělah. Kromě Abhazije, sut takože govoritelji abhazskogo Rosiji (Karačajevo-Čerkesija, Stavropolsky kraj), v Gruziji (Adžarija), Turciji, Siriji, Jordaniji i Iraku. Iz pričin historije jezyka i regiona abhazsky sodrživaje mnogo elementov pozajetyh od turečskogo, gruzinskogo i russkogo jezykov.

Abhazsky jezyk imaje tri glavne dialekty: abžujsky (na ktorym jest osnovany literaturny jezyk), bzybsky i sadzsky (v Turciji). Najbliže srodnym jezykom jest abazinsky jezyk.

Harakteristika

Abhazsky jezyk harakterizuje se nadobyčajno vysokoju kolikostju suglasok (58, v bzybskom dialektu daže 67) i nadobyčajno nizkoju kolikostju samoglasok. Sut samo dvě fonologično samobytne suglasky: otvorjena samoglaska /a/ i zakryta samoglaska /ǝ/. Obě mogut byti izgovorjene kako /e/, /i/, /o/ ili /u/, zavisno od leksikalnoj obsrědiny, ale razlika medžu tymi zvukami ne jest relevantna i ne igraje značnu rolju za razuměnje slov.

Tipologično abhazsky jezyk jest polisintetičny i aglutinacijny. Gramatika harakterizuje se ergativnostju: zaměsto nominativa i akuzativa abhazsky imaje sistemu s nergativom i absolutivom, v ktoroj ergativ označaje podmet prěhodnogo glagola, a absolutiv označaje prědmet prěhodnogo glagola i podmet neprěhodnogo glagola. Dodatočno sut dva padeže: tvoriteljnik (instrumental) i adverbial. Časovanje glagolov jest neobyčno složeno.

Alfabet

Osnovny članok: Wp/isv/Abhazsky alfabet

V 1862 g. kavkazolog Pjotr Uslar stvoril prvu kiriličnu azbuku za abhazsky jezyk. Versije tutoj azbuky, izměnjene medžu drugymi Myhajlom Zavadskym v 1887 g., Dmitrijem Gulia i Konstantinom Mačavariani v 1892 g. i Aleksejem Čočua v 1909 g., byli v upotrěbě do 1926 g., kogda v ramkah latinizacije Sovětskogo sojuza byla vvedena versija latinskogo alfabeta, tako nazyvajema «Analitična ortografija» stvorjena Nikolajem Marrom. Zaměsto njej prostějši latinsky alfabet Nikolaja Jakovleva byla vvedena v 1928 g.

V lětah 1938–1954 byl upotrěbjeny gruzinsky alfabet, a v 1954 g. ponovno byla vvedena kiriličny alfabet, ktory od togo časa ješče několiko razov byl izměnjeny. Sučasny alfabet izgledaje tako:

A а [a]	Б б [b]	В в [v]	Г г [ɡ]	Гь гь [ɡʲ]	Гә гә [ɡʷ]	Ӷ ӷ [ʁ/ɣ]	Ӷь ӷь [ʁʲ/ɣʲ]
Ӷә ӷә [ʁʷ/ɣʷ]	Д д [d]	Дә дә [dʷ]	Е е [a/ja]	Ж ж [ʐ]	Жь жь [ʒ]	Жә жә [ʒʷ]	З з [z]
Ӡ ӡ [d͡z]	Ӡә ӡә [d͡ʑʷ]	И и [j/jɨ/ɨj]	К к [kʼ]	Кь кь [kʼʲ]	Кә кә [kʼʷ]	Қ қ [kʰ]	Қь қь [kʲʰ]
Қә қә [kʷʰ]	Ҟ ҟ [qʼ]	Ҟь ҟь [qʼʲ]	Ҟә ҟә [qʼʷ]	Л л [l]	М м [m]	Н н [n]	О о [a/wa]
П п [pʼ]	Ԥ ԥ [pʰ]	Р р [r]	С с [s]	Т т [tʼ]	Тә тә [tʼʷ]	Ҭ ҭ [tʰ]	Ҭә ҭә [tʷʰ]
У у [w/wɨ/ɨw]	Ф ф [f]	Х х [x/χ]	Хь хь [xʲ/χʲ]	Хә хә [xʷ/χʷ]	Ҳ ҳ [ħ]	Ҳә ҳә [ħʷ]	Ц ц [t͡sʰ]
Цә цә [t͡ɕʷʰ]	Ҵ ҵ [t͡sʼ]	Ҵә ҵә [t͡ɕʼʷ]	Ч ч [t͡ʃʰ]	Ҷ ҷ [t͡ʃʼ]	Ҽ ҽ [t͡ʂʰ]	Ҿ ҿ [t͡ʂʼ]	Ш ш [ʂ]
Шь шь [ʃ]	Шә шә [ʃʷ]	Ы ы [ɨ]	Ҩ ҩ [ɥ/ɥˤ]	Џ џ [d͡ʐ]	Џь џь [d͡ʒ]	Ь ь [ʲ]	Ә ә [ʷ]