Jump to content

Wp/isv/Ꚋ

From Wikimedia Incubator
< Wp | isv
Wp > isv > Ꚋ

Ꚋ, ꚋ (te s hakom po srědině, ang.: te with middle hook) jest historična bukva razširjenoj kirilice, v minulosti upotrěbjena v někojih neslovjanskyh jezykah, medžu drugymi v osetinskom, abhazskom, udmurtskom i čuvašskom. Ona povstala kako ligatura bukvy Т s gotičnoju[1] bukvoju h s dolgoju pravoju nogoju i ne imaje ničto občego s srbskoju bukvoju ђ, ktora izgledaje podobno, ale proizhodi od staroslovjanskoj bukvy ꙉ (djerv).

Historija

Ona pojavila se prvično v osetinskom alfabetu Andersa Sjögrena iz 1844 g. Za označen‍je pridyhan‍ja v tutom alfabetu Sjögren stvoril ligatury za osnově gotičnoj bukvy 𝔥 (v kirilici: , izgovor: [h]), kromě ꚋ takože v bukvah ҕ, ӄ i ҧ.[2] Tutoj alfabet byl upotrěbjeny do 1923 g., kogda osetinsky prěšel na latinicu. Pri ponovnom prěhodu na kirilicu, rolju ꚋ prějel dvuznak тъ [t’].

Na osnově osetinskogo alfabeta Sjögrena general i kavkazověd Pjotr Uslar stvoril v lětah 1861–1862 prvy abhazsky alfabet.[3] Uslar zaměnil haky v bukvah ҕ, ӄ, ҧ i ꚋ na něčto, čto bolje pripominaje sedilje ili nižnje črtky.[4] Jednakože v pozdnějših variantah Uslarovogo alfabeta (Dmitrija Gulia i Konstantina Mačavariani, Andreja Čočua i Prěvodničskogo komiteta) upotrěbjane byli prvopočetne Sjögrenove versije s hakom.[5][6][7] V lětah 1926–1954 abhazsky jezyk byl pisany latinskym, a potom gruzinskym pismom. S ponovnym ustanovjen‍jem kiriličnogo alfabeta, zaměsto staroj bukvy ꚋ vvedena byla nova bukva ҭ. V abhazskom ona označaje pridyhany bezzvučny alveolarny eksplosiv [tʰ]ⓘ.[8]

V 1872 g. čuvašsky prosvětitelj Ivan Jakovlevič Jakovlev vvedl ꚋ v čuvašsky alfabet, zaměsto raněje koristanoj jim bukvy т́, za označen‍je zvuka [t͡ɕ]. Ona ostala v upotrěbě do 1926 g., kogda byla udaljena i zastupjena bukvoju ч.

Za zapisan‍je udmurtskogo jezyka prosvětitelj Nikolaj Ilminsky koristal alfabet, v ktorom bukvy ԡ, ԣ i ꚋ prědstavjajut smekčene suglasky. Varianty tutogo alfabeta, stvorjenogo v srědině 1870-yh lět, byli koristane medžu drugymi v dvoh bukvarah iz 1882 g.[9][10]

Nakonec, bukva ҕ takože koristala se v anonimnom svanskom bukvaru iz 1864 g.[11], a takože v bukvaru megrelskogo jezyka iz 1899 g.[12]

Galerija

Osetinsky alfabet Sjögrena (1844)
Abhazsky alfabet Gulia/Mačavariani (1892)
Udmurtsky alfabet Ilminskogo (1882)
Čuvašsky alfabet Jakovleva (1873)
Megrelsky alfabet (1899)
Svansky alfabet (1864)

Kodovan‍je

Kodovan‍je Ꚋ ꚋ
Nazva v Unikodu CYRILLIC CAPITAL LETTER TE WITH MIDDLE HOOK CYRILLIC SMALL LETTER TE WITH MIDDLE HOOK
Unikodšestnadseterična sistema U+A68A U+A68B
deseterična sistema 42634 42635
HTMLšestnadseterična sistema &#xa68a; &#xa68b;
deseterična sistema &#42634; &#42635;

Vněšnje linky

  • "U+A68A Cyrillic Capital Letter Te with Middle Hook". codepoints.net (na anglijskom).
  • "U+A68B Cyrillic Small Letter Te with Middle Hook". codepoints.net (na anglijskom).

Iztočniky

  1. ↑ Ne měšati s gotskym jezykom!
  2. ↑ Шёгрен, Андрей (1844). Осетинская грамматика с краткимъ словаремъ осетинско-россійскимъ и россійско-осетинскимъ (na russkom). Санктпетербургъ. str. 22.
  3. ↑ Усларъ, П.К. (1862). Этнографія Кавказа. Языкознаніе. Абхазскій языкъ (PDF). Тифлисъ.
  4. ↑ Загурскій, Л. П. (1871). "Кавказско-горскія письмена". Сборникъ свѣдѣній о кавказскихъ горцахъ. Выпускъ V (na russkom). Тифлисъ: 25–26, 73.
  5. ↑ Гулиа, Д.И.; Мачавариани, К.Д. (1892). Абхазская азбука. Главнѣйшія молитвы и заповѣди на абхазскомъ и церковно-славянскомъ языкахъ (PDF). Тифлисъ. str. 13.
  6. ↑ Ч̆оч̆уа, А.М. (1909). Аԥсуа Анбан, Абхазская азбука (PDF). Тифлисъ: Изданiе Кавказскаго Учебнаго Округа.
  7. ↑ Бгажба, Х.С. (1967). Из истории письменности в Абхазии (na russkom). Тбилиси: Мецниереба. str. 66–70.
  8. ↑ Ager, Simon. "Abkhaz (аҧсуа бызшәа)". Omniglot.com (na anglijskom). Data dostupa: 31 dekembra 2025.
  9. ↑ Букварь для крещеных вотяков. Казань. 1882.
  10. ↑ Букварь : для вотяцкихъ дѣтей сарапульскаго уѣзда (PDF). Казань: Православное Миссіонерское Общество. 1882.
  11. ↑ Лушну Анбан. Сванетская азбука. Тифлисъ: Типографія Главнаго Управленія Намѣстникa Кавказскаго. 1864. str. 1.
  12. ↑ М.З. [Myhajlo Zavadskyj] (1899). Мингрельская азбука (PDF) (na russkom). Тифлисъ. str. I, III.
С ← Varianty kiriličnoj bukvy Т → У

Т т () · Т́ т́ · Т̀ т̀ · Т̆ т̆ · Т̄ т̄ · Т̌ т̌ · Т̂ Т̂ · Т̑ т̑ · Т̈ т̈ · Т̇ т̇ · Т̓ т̓ · Т̊ т̊ · Т͑ Т͑ · Т’ т’ · Т̣ т̣ · Ԏ ԏ · Т̧ Т̧ · Ҭ ҭ · Ҭ̊ ҭ̊ · Ꚑ ꚑ · Ꚋ ꚋ · Ћ ћ · Ђ ђ · Ᲊ ᲊ () · Ҵ ҵ · Ꚓ ꚓ · · · · · Ꚍ ꚍ · Ꚍ̆ ꚍ̆ · t · ᲄ

Retrieved from "https://incubator.wikimedia.org/w/index.php?title=Wp/isv/Ꚋ&oldid=7033062"