Wp/isv/Ꚉ

Ꚉ, ꚉ (ligatura ДЗ) jest bukva razširjenogo kiriličnogo alfabeta, ktora imaje formu bukvy д s maloju bukvoju з na městu pravoj nožky. Ona byla upotrěbjena v historičnyh ortografijah někojih neslovjanskyj jezykov, v ktoryh služila za označenje zvučnoj alveolarnoj afrikaty [d͡z] ili zvučnoj alveopalatalnoj afrikaty [d͡ʑ].

V osetinskom

Osetinska gazeta «Ræstdzinad» (1923 g.)

Tuta bukva prvy raz pojavila se v osetinskoj ortografiji Andersa Sjögrena iz 1844 g. Varianty Sjögrenovogo alfabeta koristali medžu drugymi Vsevolod Fjodorovič Miller v svojih «Osetinskyh etjudah» (1881–1887) i episkop Iosif Čepigovskij v russko-osetinskom slovniku (1884), a takože osetinska gazeta «Ræstdzinad» (1923 g.).

Alfabet Sjögrena (1844)

Alfabet Čepigovskogo (1884)

V abhazskom

V pravopisu abhazskogo jezyka ukrajinskogo pedagoga Myhajla Zavadskogo, osnovanom na knigě Pjotra Karloviča Uslara iz 1862 g., Zavadskyj zaměnil Uslarovu rukopisnu bukvu ӡ na pečatnu bukvu ꚉ. Jednakože v abhazskom ona ne prijela se, a v pozdnějših izdanjah, kako i v nyněšnjem abhazskom pravopisu, ponovno koristaje se bukva ӡ.

Abhazsky alfabet Zavadskogo (1887)

V komi-zyrjanskom i udmurtskom

Kursivno Ꚉ ꚉ u Savvaitova

V tečenju 19. stolětja bukva ꚉ takože byla upotrěbjena raznymi avtorami za pisanje komi-zyrjanskogo jezyka: v gramatikě i slovniku Pavla Savvaitova iz 1850 g., v bukvaru Andreja Popova iz 1865 g. i v gramatikě Georgija Stepanoviča Lytkina iz 1889 g.

Pod vlivom povyših Grigorij Jegovorič Vereščagin takože koristal bukvu ꚉ v udmurtskom, ale jegovo prědloženje v daljšem ne našlo praktično priměnjenja.

Kodovanje

Kodovanje		Ꚉ	ꚉ
Nazva v Unikodu		CYRILLIC CAPITAL LETTER DZZE	CYRILLIC SMALL LETTER DZZE
Unikod	šestnadseterična sistema	U+A688	U+A689
	deseterična sistema	42632	42633
HTML	šestnadseterična sistema	Ꚉ	ꚉ
	deseterična sistema	Ꚉ	ꚉ