Wp/isv/Ꚇ̆

Ꚇ̆ꚇ̆

Ꚇ̆, ꚇ̆ (dvojno Ч s brevisom, ligatura ЧЧ s brevisom) jest historična bukva razširjenogo kiriličnogo alfabeta, osnovana na bukvě ꚇ. V minulosti ona služila za označen‍je ejektivnoj retrofleksnoj afrikaty [ʈ͡ʂ']^ⓘ v abhazskom jezyku.^[1]

Ona byla izmysljena ukrajinskym pedagogom Myhajlom Zavadskym v tipografičnom izdan‍ju litografičnoj monografije Pjotra Uslara iz 1862 g. o abhazskom jezyku. V tutom izdan‍ju, publikovanom v 1887 g., Zavadskyj značno izměnil izgled někojih Uslarovyh bukv.^[2] Argumentoval to tym, že rukopisne bukvy «značno uveličivajut cěnu izdanja, bez vsekakoj prědnosti za dělo», i že «Uslar, nakoliko nam izvěstno, ne govori o neobhodimosti shranjen‍ja prijetyh jim načrtanij, a samo izražaje želanje udržati čislo znakov, čto my v točnosti i jesmo izpolnili».^[3] Takym sposobom takože nova pečatna bukva ꚇ̆ iměla zastupiti prvopočetno ҽ̆. Jednakože ona ne prijela se, a v pozdnějših versijah abhazskogo alfabeta vrnulo se ҽ̆, ktoro sučasnom variantu abhazskogo alfabeta, utvrdženom v 1954 g., byla zaměnjeno na ҿ.^[4]

Kodovan‍je

Tuta bukva ne jestvuje kako samostojny znak v Unikodu. Zaměsto togo ona piše se kako Ꚇꚇ s kombinujučem brevisom:

Kodovan‍je		Ꚇ	ꚇ	◌̆
Nazva v Unikodu		CYRILLIC CAPITAL LETTER CCHE	CYRILLIC SMALL LETTER CCHE	COMBINING BREVE
Unikod	šestnadseterična sistema	U+A686	U+A687	U+0306
Unikod	deseterična sistema	42630	42631	774
HTML	šestnadseterična sistema	`Ꚇ`	`ꚇ`	`̆`
HTML	deseterična sistema	`Ꚇ`	`ꚇ`	`̆`

Vněšnje linky

"U+A686 Cyrillic Capital Letter Cche". codepoints.net (na anglijskom). Data dostupa: 31 dekembra 2025.
"U+A687 Cyrillic Small Letter Cche". codepoints.net (na anglijskom). Data dostupa: 31 dekembra 2025.
"U+0306 Combining Breve". codepoints.net (na anglijskom).

Iztočniky

↑ Ager, Simon. "Abkhaz (аҧсуа бызшәа)". Omniglot.com (na anglijskom). Data dostupa: 31 dekembra 2025.
↑ Бгажба, Х.С. (1967). Из истории письменности в Абхазии (PDF) (na russkom). Тбилиси: Мецниереба. str. 44–45.
↑ Усларъ, П.К. (1887). Этнографія Кавказа. Языкознаніе. Абхазскій языкъ (PDF). Тифлисъ: Типографія канцеларіи Главноначальстующаго гражданскою частію на Кавказѣ. str. VIII–IX.
↑ Бгажба, str. 67.

**Kirilica** smenšiti[pogled | besěda | izměniti]
V slovjanskyh jezykah	А Б В Г Ѓ Ґ Д ДЖ Ђ Е Ё Є Ж З З́ Ѕ И Й І Ї Ј К Ќ Л Љ М Н Њ О П Р С С́ Т Ћ У Ў Ф Х Ц Ч Џ Ш Щ Ъ Ы Ь Э Ю Я
Staroslovjanske bukvy	Ꙃ Ꙁ Ꙅ Ꙉ Ꚛ Ꙩ Ꙫ Ꙭ ꙮ Ѻ Ҁ Ѹ Ꙋ Ѡ Ѿ Ѽ Ꙡ Ꙑ Ꙏ Ѣ Ꙓ Ꙕ Ꙗ Ѥ Ѫ Ѭ Ѧ Ѩ Ꙙ Ꙝ Ꙛ Ѯ Ѱ Ѳ Ѵ Ѷ
Neslovjanske bukvy	Ӑ А̄ Ӓ А̨ Ӕ Г̆ Ғ Ӻ Ӷ Ҕ Ҕ̆ Ԁ Ԃ Ꚁ Ꚉ Д̆ Ԫ Ԭ Ӗ Е̨ Э̨ Ә Ӛ Ӂ Җ Ӝ Ꚃ Ҙ Ӟ Ԅ Ԇ Ӡ Ǯ Ꚅ Ꚅ̆ Ѝ Ӣ Ӥ Ҋ І̨ К̆ Ҡ Қ Қ̇ Қ̊ Ӄ Ӄ̆ Ҟ Ҝ Ԟ Ӆ Ԓ Ԉ Ԡ Ԕ Ӎ Ң Ҥ Ӈ Ԩ Ԋ Ԣ О̆ Ӧ Ө Ӫ Ҩ Ԥ Ҧ Ԛ Ԛ̆ Ԛ̄ Ԛ̇ Ԛ̊ Ҏ Ԗ Ҫ Ԍ Ҭ Ԏ Ꚑ Ꚋ Ꚍ Ꚍ̆ Ҵ Ꚓ Ӳ Ӯ Ү Ұ Ӱ У̊ У̨ Х̆ Ҳ Ӽ Ӿ Ӿ̊ Һ Ԧ Ꚕ Ꚏ Ꚏ̆ Ҷ Ӌ Ҹ Ӵ Ꚇ Ꚇ̆ Ҽ Ҿ Ҽ̆ Џ̆ Ш̆ Щ̆ Ꚗ Ꚗ̆ Ӏ Ҍ Ӹ Ы̄ Ꙟ Я̨ Ԙ Ԝ
Druge znaky	҂ (tyseč) ⃝ (deset tyseč) ҈ (sto tyseč) ҉ (milion) ꙰ (deset milionov) ꙱ (sto milionov) ꙲ (miliard) ҄ (kamora) ҇ (pokrytje) ҃ (titlo) ꙳ (asterisk)
Kirilične azbuky	Abhazska Bělorusska Bulgarska Makedonska Medžuslovjanska Molodcovska Russka Srbska Staroslovjanska Ukrajinska
Daljše	Spisok jezykov upotrěbjajučih kirilicu Sravniteljna tabela kiriličnyh alfabetov Starokirilične čisla

Ц ←	Varianty kiriličnoj bukvy Ч	→ Џ
Ч ч · Ч́ ч́ · Ч̀ ч̀ · Ч̆ ч̆ · Ч̄ ч̄ · Ч̂ ч̂ · Ч̂ ч̂ · Ӵ ӵ · Ч̇ ч̇ · Ч̓ ч̓ · Ч҄ ч҄ · Ч’ ч’ · Ч̡ ч̡ · Ч̱ ч̱ · Чꙻ чꙻ · Ӌ ӌ · Ҷ ҷ · Ҷ̈ ҷ̈ · · Ҹ ҹ · Ԭ ԭ · Ꚓ ꚓ · · Ꚇ ꚇ · Ꚇ̆ ꚇ̆ · Ҽ ҽ · Ҿ ҿ · Ҽ̆ ҽ̆ · Ҽ̇ ҽ̇ · Č č · ·

[1] Ager, Simon. "Abkhaz (аҧсуа бызшәа)". Omniglot.com (na anglijskom). Data dostupa: 31 dekembra 2025.

[2] Бгажба, Х.С. (1967). Из истории письменности в Абхазии (PDF) (na russkom). Тбилиси: Мецниереба. str. 44–45.

[3] Усларъ, П.К. (1887). Этнографія Кавказа. Языкознаніе. Абхазскій языкъ (PDF). Тифлисъ: Типографія канцеларіи Главноначальстующаго гражданскою частію на Кавказѣ. str. VIII–IX.

[4] Бгажба, str. 67.

[1]

[2]

[3]

[4]