Wp/isv/Ӡ

Ӡ, ӡ (abhazsko dze, ang.: Abkhazian Dze) jest bukva razširjenogo kiriličnogo alfabeta, osnova na bukvě з i upotrěbjena v abhazskom i několikyh tungusskyh jezykah. V latinskoj transliteraciji suglasno standardu ISO 9 zaměnjaje se na ź. Tuta bukva izgledaje podobno latinskoj bukvě ež (Ʒ, ʒ), ale zavisno od fonta mogut byti male razliky.

Abhazsky

V abhazsky alfabet vvedl ju Pjotr Uslar v 1862 g., a hoti v pečatnom izdanju 1887 g. ona byla zaměnjena na ꚉ, ona ostala v upotrěbě do 1926 g. V periodu latinizacije jejnu rolju izpolnila najprvo latinska bukva ď, potom latinska bukva ᴣ, a od 1938 g., kogda vvedeny byl gruzinsky alfabet, gruzinska bukva ძ. S ponovnym ustanovjenjem kirilice v 1954 g. ona vrnula se v abhazsky alfabet. Ona označaje zvučnu alveolarnu afrikatu [d͡z].

Tungusske jezyky

Nanajsky alfabet (1928)

Kromě abhazskogo, bukva ӡ strěčaje se alfabetah někojih tungusskyh jezykov, v negidalskom ona označaje zvučnu postalveolarnu afrikatu [d͡ʒ], v orokskom zvučny palatalny eksplosiv [ɟ], a v udegejskom zvučnu alveolarnu afrikatu [d͡z]. Ona ne jest čest sučasnogo nanajskogo alfabeta, ale byla upotrěbjena v bukvaru iz 1928 g.

V někojih variantah orokskogo alfabeta, a takože v nanajskom bukvaru 1928 g. takože strěčaje se variant s hačkom, Ǯ ǯ.

Druge jezyky

Bukva ӡ takože nahodila se v historičnyh alfabetah někojih kavkazskyh jezykov (kabardino-čerkessky, darginsky, lezginsky, tabasaransky, udinsky, megrelsky, svansky), iranskyh jezykov (jazgulamsky, šugnansky), a takože gagauzskogo i nganasanskogo jezykov.

Nakonec, turkolog Vasilij Vasiljevič Radlov v svojem slovniku turkijskyh narěčij v četyreh tomah, publikovanyh v lětah 1893–1911, koristaje bukvu ӡ za označenje zvučnoj alveolarnoj afrikaty [d͡z].

Turkologičny alfabet Radlova (1893)

Kodovanje

Kodovanje		Ӡ	ӡ
Nazva v Unikodu		CYRILLIC CAPITAL ABKHAZIAN DZE	CYRILLIC SMALL ABKHAZIAN DZE
Unikod	šestnadseterična sistema	U+04E0	U+04E1
	deseterična sistema	1248	1249
HTML	šestnadseterična sistema	ꓠ	ꓡ
	deseterična sistema	Ӡ	ӡ