Jump to content

Wp/isv/Ә

From Wikimedia Incubator
< Wp | isv
Wp > isv > Ә

Ә, ә (šva, schwa) jest bukva razširjenoj kirilice, osnovana na identično izgledajučej latinskoj bukvě ǝ i upotrěbjajema v alfabetah poněkojih neslovjanskyh jezykov. V občem ona označaje nenapreženu otvorjenu nezaokrugljenu samoglasku prědnjego reda [æ] ili srědnju samoglasku srědnjego reda (šva) [ǝ]. V latinskoj transliteraciji suglasno sistemam ISO 9:1995 i ГОСТ 7.79—2000 prědstavjaje ju bukva A̋ a̋,[1] v drugyh transliteracijah najčestěje bukvoju Ə ǝ.

Turkijske i mongolske jezyky

Bukva ә jest prisutna v alfabetah mnogyh turkijskyh jezykov (azerbajdžansky, turkmensky, baškirsky, karakalpaksky, kazahsky, tatarsky, ujgursky, sojotsko-caatansky, tofalarsky), kde vsegda označaje samoglasku [æ]. Takože v kalmykskom izgovarjaje se kako [æ].

Indoevropejske jezyky

Bukva ә takože upotrěbjaje se v několikyh iranskyh jezykah. V kurdskom jezyku ona prědstavjaje poluotvorjenu nezaokrugljenu samoglasku prědnjego reda [ɛ], v gorno-jevrejskom jezyku samoglasku [æ]. Ona takože strěčaje se se v pamirskyh jezykah jazgulamsky i vahansky, kde označaje zvuk [ǝ].

Kavkazske jezyky

V protivnosti k drugym jezykam, v abhazskom jezyku ә ne jest samoglaska, ale označaje labializaciju prědhodnoj suglasky [ʷ]. Ona byla vvedena v abhazsky alfabet v 1954 g., prvopočetno samo v dvuznakah дә, жә, ӡә, тә, ҭә, цә, ҵә, ҳә i шә, pri reformě 1996 g. takože v dvuznakah гә, ӷә, кә, қә, ҟә i хә (raněje ješče pisanyh kako гу i t.d.).[2]

Bukva ә takože byla koristana v monografiji Adolfa Dirra o rutulskom jezyku iz 1912 g., označajuča zvuk [ǝ].[3]

Uralske jezyky

Ona strěčaje se v alfabetah treh uralskyh jezykov: hantyjskogo [ə̱], nganasanskogo [ǝ] i sěvernoselkupskogo [ï~ǝ].[4]

V hantyjskom jezyku takože nahodi se variant s tremoju ӛ.

Jezyky dalekogo vozhoda

V alfabetah někojih sibirskyh jezykov (itelmensky, aljutorsky, ketsky) bukva ә označaje [ǝ]. Ona takože strěčaje se v historičnyh pravopisah tungusskyh jezykov evenskogo i nanajskogo, takože za označen​je [ǝ].

Druge jezyky

V dunganskom jezyku ә prědstavjaje poluzatvorjenu nezaokrugljenu samoglasku zadnjego reda [ɤ].

Nakonec, tuta bukva nahodila se v kiriličnom alfabetu stvorjenom v 1927 g. za assirijsky novoaramejsky jezyk (jediny semitsky jezyk, ktory kogdakoli iměl kiriličny alfabet) za označen​je zvuka [æ~a]; v naslědnom latinskom alfabetu, jejnu rolju prějela latinska bukva a, a rolju kiriličnogo а prějela latinska bukva æ.[5]

Kodovan​je

Kodovan​je Ә ә
Nazva v Unikodu CYRILLIC CAPITAL LETTER SCHWA CYRILLIC SMALL LETTER SCHWA
Unikodšestnadseterična sistema U+04D8 U+04D9
deseterična sistema 1240 1241
HTMLšestnadseterična sistema &#x4d8; &#x4d9;
deseterična sistema &#1240; &#1241;

Iztočniky

  1. ↑ "ГОСТ 7.79—2000 (ИСО 9—95): система стандартов по информации, библиотечному и издателькому делу. Правила транслитерации кирилловского писма латинским алфавитом" (PDF). ifap.ru (na russkom). str. 9. Data dostupa: 10 dekembra 2025.
  2. ↑ Чирикба, В.А. (2019). Еизаку аԥсуа-абаза алфавит алатин шьаҭала. Апроект / Латин хiарыф зыщата йщтiу апсуа-абаза алфавит. Проект / Единый абхазо-абазинский алфавит на латинской графической основе. Проект (na russkom). Аҟәа / Сухум: АНО «Алашара». str. 5.
  3. ↑ Дирръ, А.М. (1912). "Рутульскій языкъ". Сборникъ матеріаловъ для описанія мѣстностей и племенъ Кавказа (na russkom). 42. Тифлисъ. str. 3.
  4. ↑ Ager, Simon. "Selkup (шӧльӄумыт әты)". Omniglot.com (na anglijskom). Data dostupa: 28 dekembra 2025.
  5. ↑ Юшманов, Н.В. (1933). Письменность и революция (na russkom). 1. Москва, Ленинград: ВЦК НА. str. 120.

Vněšnje linky

Д ← Varianty kiriličnoj bukvy Е → Ж

Е е · Е́ е́ · Ѐ ѐ · Ӗ ӗ · Е̄ е̄ · Е̂ е̂ · Ё ё · Ё́ ё́ · Ё̄ ё̄ · Е̇ е̇ · Е̨ е̨ · Ẹ ẹ · Е̱ е̱ · Е’ е’ · ‘Е ‘е · Еᵸ еᵸ · Е̄ᵸ е̄ᵸ · Ӕ ӕ · Œ œ · Ԙ ԙ
Є є · Є̈ є̈ · Ѥ ѥ · Э э · Э́ э́ · Э͏̆ э͏̆ · Э̄ э̄ · Ӭ ӭ · Ӭ́ ӭ́ · Ӭ̄ ӭ̄ · Э̇ э̇ · Э̂ э̂ · Э̨ э̨ · Э’ э’ · 'Э 'э · Эᵸ эᵸ · Ә ә · Ӛ ӛ · Әʼ әʼ · Ԑ ԑ · Ѣ ѣ · Ѣ̆ ѣ̆ · Ꙓ ꙓ

Retrieved from "https://incubator.wikimedia.org/w/index.php?title=Wp/isv/Ә&oldid=6954313"