Jump to content

Wp/isv/Ҽ

From Wikimedia Incubator
< Wp | isv
Wp > isv > Ҽ

Ҽ, ҽ (abhazsko če) jest kirilična bukva, upotrěbjena v abhazskom jezyku, ktora pomimo shodnosti formy ne jest srodna s bukvoju е. Ona označaje pridyhanu bezzvučnu retrofleksnu afrikatu [ʈ͡ʂʰ]ⓘ.[1] Andrej Čočua opisyvaje izgovor bukv ҽ i ҿ tako: «Pri izgovarjanju tyh zvukov končik jezyka zagybaje se k glubině neba i tudy směrjaje se dyh. Tute suglasky sut afrikaty, prědnjejezyčne (alveolarne) i tvrde. Ҽ izgovarjaje se s pridyhanjem, a ҿ jest momentalna (oklusivno-glotalna) suglaska.»[2]

V sistemě ISO 9 za transliteraciju na latinicu ona zaměnjaje se na c̆, v drugyh sistemah na č ili ćh.[3]

Historija

Matěj 8:21 na abhazskom jezyku (1912).

Ona byla vvedena kavkazologom Pjotrom Uslarom v 1862 g.[4] V 1887 g. ukrajinsky pedagog Myhajlo Zavadskyj v svojem izdanju Uslarovoj gramatiky abhazskogo jezyka zaměnil rukopisnu bukvu Uslara pečatnoju bukvoju ꚇ, ale pozdnějši avtori – Dmitrij Gulia i Konstantin Mačavariani (1892), Andrej Čočua (1909), Prěvodničsky komitet (početok 20. stolětja) – zadržali prvopočetnu versiju Uslara.[5][6][7] V 1926 g., kogda abhazka kirilična azbuka byla zaměnjena latinskym alfabetom, rolju bukvy ҽ prějela bukva ϑ̱̣ v tako nazyvajemoj analitičnoj latinskoj ortografiji Nikolaja Marra, a od 1928 g. bukva .[7] V lětah 1938–1954 abhazsky byl pisany gruzinskym alfabetom, a v 1954 g. bukva ҽ vrnula se s ponovnym ustanovjenjem kiriličnogo alfabeta za abhazsky jezyk.

Alfabet Uslara (1862)
Alfabet Gulia/Mačavariani (1892)
Alfabet Čočua (1925)
Sučasny abhazsky alfabet

V drugyh jezykah

Na vebsajtu omniglot.com nahodi se prědloženje kiriličnoj azbuky za ubyhsky jezyk od amerikanca, Adama Dina, v ktoroj ҽ označaje zvuk [t͡ʂ].[8]

Kodovanje

Kodovanje Ҽ ҽ
Nazva v Unikodu CYRILLIC CAPITAL LETTER ABKHASIAN CHE CYRILLIC SMALL LETTER ABKHAZIAN CHE
Unikodšestnadseterična sistema U+04BC U+04BD
deseterična sistema 1212 1213
HTMLšestnadseterična sistema &#x4bc; &#x4bd;
deseterična sistema &#1212; &#1213;

Iztočniky

  1. ↑ Ager, Simon. "Abkhaz (аҧсуа бызшәа)". Omniglot.com (na anglijskom). Data dostupa: 30 novembra 2025.
  2. ↑ Чочуа, А.М. (1969). Иҩымҭакуа реизга, X-томкны / Собрание сочинений, в трех томах – Второй том. Сухуми. str. 162.
  3. ↑ Pedersen, Thomas T. "Transliteration of Abkhaz" (PDF). transliteration.eki.ee. Data dostupa: 30 novembra 2025.
  4. ↑ Услар, Петр (1862). Этнографія Кавказа. Языкознаніе. Абхазскій языкъ (PDF). Тифлисъ.
  5. ↑ Гулиа, Д.И.; Мачавариани, К.Д. (1892). Абхазская азбука. Главнѣйшія молитвы и заповѣди на абхазскомъ и церковно-славянскомъ языкахъ (PDF). Тифлисъ. str. 13.
  6. ↑ Ч̆оч̆уа, А.М. (1909). Аԥсуа Анбан, Абхазская азбука (PDF). Тифлисъ: Изданiе Кавказскаго Учебнаго Округа.
  7. 1 2 Бгажба, Х.С. (1967). Из истории письменности в Абхазии (na russkom). Тбилиси: Мецниереба. str. 67.
  8. ↑ Ager, Simon. "Ubykh (ТВaҳəбзa/Twaxəbza)". Omniglot.com (na anglijskom). Data dostupa: 30 novembra 2025.
Ц ← Varianty kiriličnoj bukvy Ч → Џ

Ч ч · Ч́ ч́ · Ч̀ ч̀ · Ч̆ ч̆ · Ч̄ ч̄ · Ч̂ ч̂ · Ч̂ ч̂ · Ӵ ӵ · Ч̇ ч̇ · Ч̓ ч̓ · Ч҄ ч҄ · Ч’ ч’ · Ч̡ ч̡ · Ч̱ ч̱ · Чꙻ   чꙻ   · Ӌ ӌ · Ҷ ҷ · Ҷ̈ ҷ̈ · · Ҹ ҹ · Ԭ ԭ · Ꚓ ꚓ · · Ꚇ ꚇ · Ꚇ̆ ꚇ̆ · Ҽ ҽ · Ҿ ҿ · Ҽ̆ ҽ̆ · Ҽ̇ ҽ̇ · Č č · ·

Retrieved from "https://incubator.wikimedia.org/w/index.php?title=Wp/isv/Ҽ&oldid=7033820"