Wp/isv/Ѣ

Ѣ, ѣ («jat», razširjenym pravopisom «jať»; scs. ѣть, rus./ukr. ять, bulg. ят ili е двойно, srb. јат, hrv. jat, pol. jać) jest 32. bukva starokiriličnoj azbuky, a takože samoglaska, pisana toju bukvoju. V slavističnoj transliteraciji ona jest prědstavjena bukvoju ě, pozajetoju iz češskogo alfabeta.

V praslovjanskom jezyku jat byla dolga samoglaska. Mněvaje se, že ona izgovarjala se zvukom [æ:], ktory proizhodil iz ranějših zvukov [e:], [oj] ili [aj].

Uže v davnyh tekstah često měšajut se jat i jotovana bukva a (ꙗ), čto jest svezano s tym, že v solunskyh narěčjah, na ktoryh bazuje se starocrkovnoslovjansky jezyk, došlo k izměně izgovora [æ:] v [ja] – v protivnosti k sěvernym i vozhodnym narěčjam. Zaměšanje ješče pogoršila grafična podobnost malogo jusa (Ѧ) glagoličnoj bukvě jati (Ⱑ).

V starokiriličnoj azbukě takože byla rědko koristana jotavana versija jati: ꙓ.

Bukva ѣ byla čest russkoj azbuky do 1918 g., bulgarskoj azbuky daže do 1945 g. Poněkogda jest koristajema v rusinskom jezyku i dnes.

Razvoj jati v sučasnyh slovjanskyh jezykah

• Russky: е [ʲe], napr. белый, вера, мерить, лето
• Bělorussky: е [ʲe], napr. белы, вера, мераць, лета
• Ukrajinsky: і, napr. білий, віра, міряти, літо
• Poljsky: ’a ili ia [ʲa] prěd tvrdoju zubnoju suglaskoju, ’e ili ie, napr. biały/bieli, wiara/wierzyć, miara/mierzyć, lato/letni
• Gorno- i Dolnolužičsky: ě [e]~[iɪ], napr. běły, wěra, měrić/měriś, lěto
• Češsky: (kratka jat) ě [ʲe] (poslě labialnoj suglasky) ili e, (dolga jat) í [i:], napr. bílý, víra, měřit, léto
• Slovačsky: (kratka jat) e, (dolga jat) ie, napr. biely, viera, merať, leto
• Slovenečsky: e, napr. bel, vera, meriti, svet, mesec, leto
• Srbohrvatsky – ekavsky (samo v srbskom standardu): e, napr. beo, vera, meriti, leto
• Srbohrvatsky – jekavsky (v hrvatskom, bosnijskom i črnogorskom standardu): (kratka jat) je, (dolga jat) ije, napr. bijel, vjera, mjeriti, ljeto
• Srbohrvatsky - ikavsky (v někojih hrvatskyh narěčjah): i, napr. bio, vira, miriti, lito
• Makedonsky: е, napr. бел, вера, мери, свет, лето
• Bulgarsky: е, я, napr. бял/бели, вяра/вери, меря, лято/лета

V medžuslovjanskom

V medžuslovjanskom izgovor jati vsegda jest [ʲe]. V latiničskom pravopisu toj zvuk piše se bukvoju ě, kako v naučnoj slavističnoj transliteraciji. V kirilici prědpočitaje se koristanje ukrajinskoj bukvy є s obzirom na razumlivost, ačekoli někoji koristajut staru bukvu ѣ. Za udobstvo pri pisanju v oboh pravopisah dozvoljaje se zaměna v e.

Bukva ě piše se samo poslě tvrdoj suglasky: běly, věra, měriti, lěto. Poslě mekkoj suglasky piše se samo e, daže v poziciji historičnoj ili gramatičnoj jati: jesti, jehati, svěžejši (← svěž- + -ějši).

Kodovanje

Kodovanje		Ѣ	ѣ
Nazva v Unikodu		CYRILLIC CAPITAL LETTER YAT	CYRILLIC SMALL LETTER YAT
Unikod	šestnadseterična sistema	U+462	U+463
	deseterična sistema	1122	1123
HTML	šestnadseterična sistema	Ѣ	ѣ
	deseterična sistema	Ѣ	ѣ