Wp/isv/Ъ

Ъ, ъ (rus.: твёрдый знак «tvrdy znak», bulg.: ер голям «veliky jer») jest bukva staroslovjanskogo, russkogo, karpatorusinskogo, bulgarskogo i mnogyh neslovjanskyh kiriličnyh alfabetov.

V staroslovjanskom

V staroslovjanskoj azbukě bukva Ъ iměla nazvu ѥръ (jerŭ). Proizhodženje tutoj nazvy jest neizvěstno, ale hipoteza, že ona veze se s sovpadenjem s formoju glagoličnoj bukvy r (Ⱃ), izdavaje se smyslnoju. Glagoličny ekvivalent bukvy ъ byl Ⱏ i iměl čislno značenje «3000», jednakože kirilična bukva ъ ne iměla čislno značenje.

V starocrkovnoslovjanskom jezyku bukva ъ označala redukuvanu samoglasku [ŭ]. Zajedno s bukvoju ь naleži do jerov, ktore suglasno Havlikovomu zakonu dělet se na silne i slabe jery. V sučasnyh jezykah slabo ъ izčeznulo, a silno ъ razvilo se raznoliko: v /e/ (poljsky, češsky, slovenečsky), /a/ (srbskohrvatsky), /ă/ (bulgarsky), /o/ (vozhodnoslovjanske jezyky, slovačsky). V naučnyh latinizacijah starocrkovnoslovjanskogo jezyja i zapisah praslovjanskogo jezyka ona prědstavjaje se bukvoju ŭ ili samoju kiriličnoju bukvoju (napr. лъбъ «lob» piše se kako ‘lŭbŭ’ ili ‘lъbъ’).

V sučasnyh jezykah

V russkom i rusinskom, bukva ъ ne imaje vlastny zvuk, ale zaměsto togo služi za blokovanje palatalizacije (smekčenja) prědhodnoj suglasky, kde ta suglaska po pravilah pravopisanja iměla by byti smekčena. Vslěd togo, samoglasky е, ю i я uže ne pričinjajut palatalizaciju, ale jotaciju. Sravnite slova село («śelo», s mekkym s) i съезд («sjezd», s tvrdym s). V latinizacijah, tvrdy znak obyčno jest propuščeny, v naučnyh transliteracijah poněkogda prědstavjeny dvojnym primom (ʺ), napr. v standardu ISO 9. V ukrajinskom i bělorusskom funkciju tvrdogo znaka polni apostrof ’.

V bulgarskom, bukva ъ označaje suglasku [ǝ] ili, točněje, [ɤ̞], a neakcentovanyh slogah [ɐ]. Ona upotrěbjaje se ne samo na městu silnogo jera, ale takože v pozicijah, kde starocrkovnoslovjansky i bulgarsky pravopis prěd 1945 g. iměli bukvu Ѫ (s izključenjem konca slova, kde ona zaměnila se na А). V latinizacijah ona najčestěje prědstavjaje se bukvami ă, ŭ, a ili u.

V medžuslovjanskom bukva Ъ jest odsutna, ale poněkogda strěčaje se v neoficialnoj kiriličnoj versiji etimologičnogo pravopisa kako odpovědnik bukvy ȯ.

V mnogyh uralskyh, turkijskyh, mongolskyh, tungusskyh i drugyh jezykah bukva Ъ upotrěbjaje se kako v russkom, ale napr. v kazahskom samo v slovah pozajetyh iz russkogo. V někojih kavkazskyh jezykah ona takože modifikuje suglasky drugymi sposobami, sravnite napriklad v avarskom jezyku Х [χ] i Хъ [q͡χː].

Kodovanje

Kodovanje		Ъ	ъ
Nazva v Unikodu		CYRILLIC CAPITAL HARD SIGN	CYRILLIC SMALL HARD SIGN
Unikod	šestnadseterična sistema	U+042A	U+044A
	deseterična sistema	1066	1098
HTML	šestnadseterična sistema	Ъ	ъ
	deseterična sistema	Ъ	ъ
	alfabetična sistema	&#HARDcy;	&#hardcy;