Jump to content

Wp/isv/Čar (kirilica)

Add links
From Wikimedia Incubator
< Wp | isv
(Redirected from Wp/isv/Чар (кирилица))
Wp > isv > Čar (kirilica)
   

, (čar) jest bukva kirilice, pozajeta od gruzinskoj bukvy č’ari (Ჭ, ჭ), i točno kako gruzinska bukva ჭ ona označaje postalveolarnu ejektivnu afrikatu [t͡ʃʼ]. Tuta bukva byla čest kiriličnyh alfabetov stvorjenyh Pjotrom Uslarom v 1860-yh lětah za jegove opisy poněkojih jezykov Kavkaza: najprvo abhazsky[1], a potom čečensky[2], avarsky[3], laksky[4], darginsky (nazyvany avtorom «hjurkilinskij»)[5], legzinsky[6] i tabasaransky.[7] Bukva takože byla upotrěbjena v bukvaru kabardino-čerkesskogo jezyka Kazi Atažukina iz 1865 g.[8] i v bukvaru svanskogo jezyka iz 1864 g.[9]

Večinstvo Uslarovyh pravopisov našlo skromno priměnjenje v literaturě i obrazovanju. Na priklad, v 1860-yh lětah i ješče v 1900 g. byli publikovane knigy na avarskom jezyku s Uslarovym pravopisom. V 1911 pojavil lezginsky bukvar «Ќу̇ре ჭалан елифарни аҳпа гw æниз қелдаj ђуз», a tomže samom godu darginsky bukvar «Даргилла алипуне wа луђисне жуж»[10] Jednakože tabasaranska azbuka Uslara iz 1875 g. nikogda ne byla koristana v praktikě iz pričiny smrti avtora v tomže godu.[11]

V svojih izdanjah Uslarovyh děl iz 1880-yh i 1890-yh lět ukrajinsky pedagog Myhajlo Zavadskyj zaměnil rukopisnu bukvu pečatnoju bukvoju ч̓, a v modernyh pravopisah povyših jezykov (s izključenjem svanskogo) tutoj zvuk piše se dvuznakom чI (ч + paločka). Priklady:

  • Avarsky: і̀қізе (Uslar), ч̓і̀қізе (Zavadskyj), чIикIизе (sučasno) «lizati»; едѐр (Uslar), ч̓едѐр (Zavadskyj), чІедер (sučasno) «vuzko».[12]
  • Laksky: ал (Uslar), ч̓ал (Zavadskyj), чIал (sučasno) «pozdny»; ірі (Uslar), ч̓ірі (Zavadskyj), чІири (sučasno) «brada».[13]
  • Čečensky: áра (Uslar), чIара «ryba».[2]
  • Darginsky: іқа (Uslar), чIикIа (sučasno) «ptačetko»; іала (Uslar)[14], иала (Azbuka, 1911)[15], чIичIала (sučasno) «zmija».

Galerija

Abhazsky (1862)
Čečensky (1862)
Avarsky (1889)
Lezginsky (1871)
Lezginsky (1911)
Laksky (1890)
Darginsky (1892)
Darginsky (1911)
Kabardino-čerkessky (1865)
Tabasaransky (1875)
Svansky (1864)

Kodovanje

Bukvy i jejin variant ješče ne sut vključene v Unikodu, ačekoli one byli prědložene za vključenje v 2022 g.[11][16] V medžučasu zaměsto njej možno jest koristati gruzinsku bukvu ჭ (mhedruli) za malu bukvu i Ჭ (mtavruli) za veliku bukvu:

Kodovanje Ჭ ჭ
Nazva v Unikodu GEORGIAN MTAVRULI CAPITAL LETTER CHAR GEORGIAN LETTER CHAR
Unikodšestnadseterična sistema U+1CAD U+10ED
deseterična sistema 7341 4333
HTMLšestnadseterična sistema &#1cad; &#10ed;
deseterična sistema &#7341; &#4333;

Iztočniky

  1. ↑ Услар, Петр (1862). Этнографія Кавказа. Языкознаніе. Абхазскій языкъ (PDF). Тифлисъ.
  2. 1 2 Усларъ, П.К. (1862). Этнографія Кавказа. Языкознаніе. II. Чеченскій языкъ. Тифлисъ.
  3. ↑ Усларъ, П.К. (1889). Этнографія Кавказа. Языкознаніе. III. Аварскій языкъ (PDF). Тифлисъ: Управленіе Кавказскаго Учебнаго Округа. str. 1.
  4. ↑ Усларъ, П.К. (1890). Этнографія Кавказа. Языкознаніе. IV. Лакскій языкъ (PDF). Тифлисъ: Управленіе Кавказскаго Учебнаго Округа. str. 1.
  5. ↑ Усларъ, П.К. (1892). Этнографія Кавказа. Языкознаніе. V. Хюркилинскій языкъ (PDF). Тифлисъ: Управленіе Кавказскаго Учебнаго Округа. str. 6.
  6. ↑ Зульфикаров, Казанфар (1871). Кюринская азбука (PDF). Темиръ-Ханъ-Шура. str. 3.
  7. ↑ Услар, П.К. (1979). Табасаранский язык. Тбилиси: Мецниереба.
  8. ↑ Atažukin, Kazi (1865). "Ԛабарде алѵфбе / Кабардинская азбука" (PDF). Тифлис. str. 17.
  9. ↑ Лушну Анбан. Сванетская азбука. Тифлисъ: Типографія Главнаго Управленія Намѣстникa Кавказскаго. 1864. str. 1.
  10. ↑ Даргилла алипуне wа луђисне жуж / Даргинская азбука и первая книга для чтения. Тифлис. 1911. str. 9, 14.
  11. 1 2 Manulov, Nikita (18 septembra 2022). "Proposal to encode 23 Cyrillic characters for old Uslar's Caucasian Alphabets" (PDF). Unicode.org (na anglijskom).
  12. ↑ Усларъ (1889), str. 223–224.
  13. ↑ Усларъ (1890), str. 386, 389.
  14. ↑ Усларъ (1892), str. 459.
  15. ↑ Даргилла алипуне wа луђисне жуж / Даргинская азбука и первая книга для чтения. Тифлис. 1911. str. 9.
  16. ↑ "Recommendations to UTC #173 November 2022 on Script Proposals" (PDF). Unicode.org (na anglijskom). 28 oktobra 2022. str. 16–17.
Ц ← Varianty kiriličnoj bukvy Ч → Џ

Ч ч · Ч́ ч́ · Ч̀ ч̀ · Ч̆ ч̆ · Ч̄ ч̄ · Ч̂ ч̂ · Ч̂ ч̂ · Ӵ ӵ · Ч̇ ч̇ · Ч̓ ч̓ · Ч҄ ч҄ · Ч’ ч’ · Ч̡ ч̡ · Ч̱ ч̱ · Чꙻ   чꙻ   · Ӌ ӌ · Ҷ ҷ · Ҷ̈ ҷ̈ · · Ҹ ҹ · Ԭ ԭ · Ꚓ ꚓ · · Ꚇ ꚇ · Ꚇ̆ ꚇ̆ · Ҽ ҽ · Ҿ ҿ · Ҽ̆ ҽ̆ · Ҽ̇ ҽ̇ · Č č · ·

Retrieved from "https://incubator.wikimedia.org/w/index.php?title=Wp/isv/Čar_(kirilica)&oldid=7033854"