Jump to content

Wp/isv/Х̆

From Wikimedia Incubator
< Wp | isv
Wp > isv > Х̆
Х̆ х̆
Stranica iz prvogo izdan‍ja bukvara Andreja Čočua (1909)

Х̆, х̆ (ha s brevisom) jest historična kirilična bukva, ktora v minulosti byla upotrěbjena v někojih neslovjanskyh jezykah. Ona jest osnovana na kiriličnoj bukvě х.

Abhazsky

Od početka 20. stolětja do 1926 g. bukva х̆ služila v abhazskom alfabetu za označen‍je smekčenogo bezzvučnogo velarnogo ili uvularnogo frikativa [xʲ ~ χʲ], nyně označenogo dvuznakom хь.[1] Ona byla vvedena abhazskym pedagogom (i pozdnějšim prědsědateljem prezidiuma Vrhovnogo sověta Abhazskogo ASSR) Andrejem Čočua (1879–1965) i upotrěbjena tako nazyvajemym Prěvodničskym komitetom, ktory zajmal se prěvodžen‍jem Biblije i drugoj religioznoj literatury na abhazsky.[2][3] Tutoj alfabet v istinnosti byl prodolžen‍je prvogo abhazskogo alfabeta Pjotra Uslara iz 1862 g., a največša razlika bylo koristan‍je brevisa za označen‍je palatalizacije; ranějše varianty upotrěbjali k tomu cělju bukvu j, v tutom slučaju v formě dvuznaka хј.

Azerbajdžansky

Bukva х̆ takože byla koristana v misionerskom alfabetu za azerbajdžansky jezyk iz 1897.[4] Priklady: х̆исс «čuvstvo», х̆азырламаг̈ «gotoviti» (v sučasnoj azerbajdžanskoj ortografiji: hiss, hazırlamaq.[5]

Karačajevo-balkarsky

V 1920-yh lětah, kratko prěd vveden‍jem latinice v balkarsky jezyk, byl upotrěbjeny kratkotrajny kiriličny alfabet, ktory sodržival bukvu х̆ i daže byl upotrěbjeny v obrazovan‍ju.[6]

Tlingitsky

Nakonec, bukva х̆ pojavila se v 1855 g. v tekstu na tlingitskom jezyku v časopisu Morskoj sbornik:

Morskoj sbornik (1855)
Morskoj sbornik (1855)

Kodovan‍je

Tuta bukva ne jestvuje kako samostojny znak v Unikodu. Zaměsto togo ona piše se kako х s kombinujučim brevisom:

Kodovan‍je Х х ◌̆
Nazva v Unikodu CYRILLIC CAPITAL LETTER HA CYRILLIC SMALL LETTER HA COMBINING BREVE
Unikodšestnadseterična sistema U+0425 U+0445 U+0306
deseterična sistema 1061 1093 774
HTMLšestnadseterična sistema &#x425; &#x445; &#x306;
deseterična sistema &#1061; &#1093; &#774;

Iztočniky

  1. ↑ Ager, Simon. "Abkhaz (аҧсуа бызшәа)". Omniglot.com (na anglijskom). Data dostupa: 4 januara 2026.
  2. ↑ Ч̆оч̆уа, А.М. (1909). Аԥсуа Анбан, Абхазская азбука (PDF). Тифлисъ: Изданiе Кавказскаго Учебнаго Округа.
  3. ↑ Бгажба, Х.С. (1967). Из истории письменности в Абхазии (na russkom). Тбилиси: Мецниереба. str. 69.
  4. ↑ Иваницкій, Т. А. (1897). Опытъ первоначальнаго учебника русскаго языка для адербейджанскихъ татаръ. Казань.
  5. ↑ Tamože, str. 75, 108.
  6. ↑ Baldauf, Ingeborg (1993). Schriftreform und Schriftwechsel bei den muslimischen Russland- und Sowjettürken (1850 – 1937): ein Symptom ideengeschichtlicher und kulturpolitischer Entwicklungen. Budapest: Akadémiai Kiadó. str. 42. ISBN 963 05 6531 5.

Vněšnje linky

Ф ← Varianty kiriličnyh bukv Х, Һ → Ц

Х х · Х́ х́ · Х̀ х̀ · Х̆ х̆ · Х̄ х̄ · Х̌ х̌ · Х̌˚ х̌˚ · Х̑ х̑ · Х̇ х̇ · Х̊ х̊ · Х̔ х̔ · Х̾ х̾ · Х̍ х̍ · Х’ х’ · Хꙻ   хꙻ   · Ҳ ҳ · Ӽ ӽ · Х̧ х̧ · Ӿ ӿ · Ӿ̊ ӿ̊ · χ · χ̊ · Ԕ ԕ · Ԗ ԗ
Һ һ · Һ̊ һ̊ · Һʼ һʼ · Һ̣ һ̣ · Һ̱ һ̱ · Ꚕ ꚕ · · · Ԧ ԧ ·

Retrieved from "https://incubator.wikimedia.org/w/index.php?title=Wp/isv/Х̆&oldid=6969191"