Jump to content

Wp/isv/Sěveroslovjanske jezyky

From Wikimedia Incubator
< Wp | isv
(Redirected from Wp/isv/Сєверословјанске језыкы)
Wp > isv > Sěveroslovjanske jezyky

Sěveroslovjanske jezyky jest termin koristany za različne prědložene grupy slovjanskyh jezykov. Jednakože on ne jest široko upotrěbjeny i takože ne imaje občeprijetu definiciju. Najčestěje strěčaje se slědujuče oprěděljen​ja.

Sěveroslovjanske jezyky kako zapadno- i vozhodnoslovjanske jezyky zajedno

[edit | edit source]
Karta Avstro-Vugrije iz 1890 g., na ktoroj čehi, moravjani, slovaki, poljaki i «rutenci» (ukrajinci) sut označeni kako «sěverni slovjani», a druge slovjanske grupy kako «južni slovjani».

Někoji slavisti koristajut termin «sěveroslovjansky» kako obče oprěděljen​je zapadno- i vozhodnoslovjanskyh jezykov, protivstavjenyh južnoslovjanskym jezykam, čto veže se s tym, že vpad madjarov v panonsku državu v 9. stolětju dovedl k odděljen​ju tutoj poslědnjej grupy od rešty slovjanov. Juraj Križanič v 17. stolětju pravdopodobno byl prvy, ktory razvažal sěvero-južnu dihotomiju, a v lětah 1956 i 1969 češsky jezykoznavec František Václav Mareš opravdal ju na osnově historičnoj fonetiky.[1] Christina Bethin piše, že «s obzirom na harakterikě izměn v strukturě slogov takože upotrěbimo jest različati medžu sěverom i jugom, a potom medžu zapadom i vozhodom».[2]

V občem, jednakože, tako podrazděljen​je ne jest občeprijeto, a v klasifikacijah slovjanskyh jezykov najčestěje jest ignorovano. Mimohodom ono ne jest cělkovito bezsmyslno. Napriklad, Tomasz Kamusella argumentuje, že sut samo dva slovjanske dialektne kontinuumy, sěverny i južny, i že razděljen​je medžu vozhodnoslovjanskymi i zapadnoslovjanskymi jezykami bazuje se bolje na religioznyh, alfabetičnyh i političnyh razběžnostah:[3]

«Trojno razděljen​je slovjanskyh jezykov ukazyvaje na něčto drugo neželi lingvistu realnost. Tuta realnost bolje umožnjaje klasifikaciju na dvě větvy, sěvernu i južnu, ktore odpovědali by sěvernoslovjanskomu i južnoslovjanskomu dialektnym kontinuumam. Nemaje izraznoj lingvističnoj granice medžu zapadno- i vozhodnoslovjanskymi jezykami trojnogo razděljen​ja. Izdavaje se, že pismo i religija funkcionujut kako te instrumenty, ktore poradžajut granicu medžu tymi dvoma grupami jezykov.»[4]

Kromě togo, zapadnoslovjanska i vozhodnoslovjanska grupy imajut někoje obče harakteristiky, napr. razvoj grup olT-, orT- v loT-, rot- (pol.: łokieć, češ.: loket, rus.: локоть, ale srbohrv.: lakat «lakot») ili formy nominativa i akuzativa množiny (sěv. dušě, juž. dušę).[5]

V 19. stolětju koncept sěveroslovjanskyh jezykov byl popularny u rosijskyh panslavistov, za ktoryh blizko srodstvo medžu poljakami, čehami i rusami imělo opravdati prinaležnost Poljsky do Rosije.

Sěveroslovjanske jezyky kako «četvrta větva»

[edit | edit source]
Ilmenski slovjani i pskovski kriviči: hipotetični govoritelji sěveroslovjanskyh dialektov

Termin «sěveroslovjansky» takože može odnositi se k hipotetičnoj četvrtoj grupě slovjanskyj jezykov, ne prinaležečej nijednoj iz treh tradicijnyh grup. Rosijsky slavist Anatolij Fjodorovič Žuravljov prědpolagaje, že v minulosti jestvovala oddělna, dnes izumrla větva sěveroslovjanskyh dialektov. Staronovgorodsko narěčje, davno govorjeno v okolnostah Novgoroda, sodrživaje razne praslovjanske arhaizmy, ktore ne shranili se v nijednom drugom slovjanskom jezyku, v svezi s čim može uvažati se reliktom drěvnoj sěveroslovjanskoj větvy.[6]

Vjačeslav Vsevolodovič Ivanov, ačekoli ne govori bezposrědnje o sěveroslovjanskom, razpoznavaje v prvom tysečlětju obče črty medžu dialektami, iz ktoryh razvili se lehitske jezyky, i sěvernym dialektom starovozhodnoslovjanskogo jezyka, iz ktorogo pozdněje razvili se staronovgorodske i staropskovske dialekty.[7] Srěd privržencev tutoj teorije takože nahodi se jezykoznavec Andrej Anatoljevič Zaliznjak.[8]

Umětne sěveroslovjanske jezyky

[edit | edit source]

Jestvovan​je zapadno-, vozhodno- i južnoslovjanskoj větvy pri cělkovitom odsutstvu sěveroslovjanskoj inspirovalo někojih jezykotvorcev, da by teoretizovali o tom, kako taka grupa mogla by izgledati. Cornelia Mannewitz podavaje različne možnosti: ona može bazovati se na staronovgorodskom, na sěvernyh dialektah russkogo jezyka, na vzajemodějstvu s sěverogermanskymi, baltičskymi, ugrofinskymi ili daže eskimoskymi jezykami, na historičnyh pidžinah kako russenorsk, i tako dalje.[9] Od konca 20. stolětja bylo stvorjenyh okolo deseti do dvadeseti[10] umětnyh jezykov, nazyvanyh svojimi avtorami «sěveroslovjanskymi», naležečih do tako nazyvajemyh «alternativnyh jezykov»: aposteriorne jezyky s eksperimentalnym harakterom. Ačekoli avtori tutyh jezykov rabotali nezavisno od sebe, najčestěje daže ne znajuči o drugyh jezykoprojektah, jihne jezyky imajut interesne obče črty. Najznanějše srěd njih sut slědujuče jezykoprojekty:

  • Sěversky (Sievrøsku, ang.: Sevorian)[11], stvorjeny Džejmsom Kembellom (ang.: James Campbell) v 1992 g., jest jezyk fiktivnogo ostrova Sievrih v Baltičskom morju, s něčto humorističnym podtonom. Jezyk piše se latiniceju s vlastnoju sistemoju diakritičnyh znakov, a iměje bogatu, aglutinujuču gramatiku. Priměr: Dorøg, seta pritṡin sut ed-derevusü vloisyø tvøi? «Dragy, začto v tvojih vlasah sut mokrice?»[12]
  • Vozgijsky (гўор вўозгашхы / gŭor vŭozgašchai, ang.: Vozgian)[13], stvorjeny Janom van Steenbergenom v 1996 g. i revidovany v 2003 g., jest jezyk fiktivnoj republiky Rosijskoj federacije v alternativnoj historiji Ill Bethisad, bolje ili menje na teritoriji Vologodskoj oblasti. Inspirovany uralskymi jezykami, osoblivo komi-zyrjanskym, i pisany na kirilici i latinici. Priklad: Челoвяк весекта за вярoнтјö сўöјö сліђіће дöлжіћ / Čeloväk vesekta za värontjö sŭöjö sliðiþe dölžiþ. «Člověk vsegda povinen jest slěditi za svojeju věroju.»[14]
  • Nasika (raněje: našica, naŝica, ang.: Nassian)[15], stvorjena Janom Havlišem v 2001 g., takože igraje rolju v Ill Bethisad, kde nahodi se menje-bolje na teritoriji Karelije. Tutoj jezyk imaje obširno razrabotanu gramatiku i fiktivnu historiju, a optično najbolje pripominaje někaky ugrofinsky jezyk, ačekoli avtor takože piše o vlivu gotskogo i baltičskyh jezykov.[16] On byl izměnjeny mnogokratno, čto jest vidimo daže v nazvě samogo jezyka (našësk îezik → naŝêsk ezek → naŝısk ezüük → nasëku enezükü → nasëku enessükü). Za sravnjen​je: {{Wp/isv/-|Texa nots, sveta nots, ves mir sepi es, mladac Materepri seni sa (2004), Teesä nokëta, sëvëna nokëta, vesü miru sëpë, otërosso Matëriipir süpenä (2007) «Tiha noč, sveta noč, ves mir spi, děte pri Materi sni».[17]
  • Skuodsky (ang.: Skuodian), stvorjeny Pavlom Iosadom v 2002 g., jest tretji sěveroslovjansky jezyk v projektu Ill Bethisad, tokratno kako jezyk maloj državy medžu Latvijeju i Litvoju s glavnym gradom v Skuodasu. Jezyk imaje pravopis, ktory pripominaje finsky, ale jest malo razrabotany.[18] Priklad: Simä staräji, buolenäji ji unäji viehogoda kuoluo miengekä travä vo kameneho sien subirajuonti. «V zimě stari, hvori i mladi vsegda sbirajut se pri mekkoj travě srěd kamenjev.»[19]
  • Novegradsky (Новеградескей лизике, ang.: Novegradian)[20], stvorjeny v 2006 g. od avtora posluživajučego se psevdonimom Martin Posthumus, jest fiktivno prodolžen​je staronovgorodskogo jezyka, glavno osnovano na izslědovan​jah Andreja Zaliznjaka, s obširnoju gramatikoju 580 stranic.[21] Novegradky jest jezyk krajno podrobno razrabotanoj fiktivnoj državy, Novegradskoj republiky. Priklad: Новеграде-те ест многонародевой преставителной демокрасной республикой, омѣстеной шѣверо-западной Еуропѣ по Варижескѣѣм морѣ со Шѣвернием ледевием океянем. «Novegrad jest mnogonarodna reprezentativna demokratična republika, položena v sěverozapadnoj Evropě podolg Baltičskogo morja i Arktičnogo okeana.»[22]
  • Seversk, slavëni, slavisk, lydnevi i mrezian – grupa peti «sěveroslovjanskyh» jezykoprojektov stvorjenyh Liborom Štemonom (Libor Sztemon) ok. 2001–2002 g. Najbolje razrabotane srěd njih sut prve dva jezyky, ostale sut skice, a vse koristajut latinsky alfabet s diakritičnymi znakami. V protivnosti k prědhodnymi sěveroslovjanskymi jezykami, one ne sut včlenjene v nijednoj fiktivnoj kulturě i ne jest znano, čto točno kvalifikuje jih kako sěveroslovjanske.[23] Priklady: Ataxt i me, kojin o navёsa es, osvetist as iman i te (slavëni). Atece når, ketri jesi na nevaror, ta jåst fasvestøn namet ’år (seversk). Ó Fódär myn, kojyn o nóvesa es, asvétist as nóme Tyn (slavisk). Otec navo, jaš jési na nébesai, da jest posvetyn tavo nam (lydnevi). «Otče naš, ktory jesi v nebesah, nehaj sveti se ime Tvoje».[24]

Iztočniky

[edit | edit source]
  1. ↑ Novotná, Petra; Blažek, Václav (2005). "Klasifikace slovanských jazyků: evoluce vývojových modelů" (PDF) (na češskom). str. 2. Data dostupa: 21 dekembra 2025.
  2. ↑ Bethin, Christina Y. (1998). Slavic prosody. Language change and phonological theory (na anglijskom). Cambridge: Cambridge University Press. str. 10. ISBN 0 521 59148 1.
  3. ↑ Kamusella, Tomasz (2005). The Triple Division of the Slavic Languages: A Linguistic Finding, a Product of Politics, or an Accident?. IWM Working Papers Series, No 2005/1 (na anglijskom). Vienna: Institut für die Wissenschaften vom Menschen. str. i.
  4. ↑ Kamusella (2005), str. 110.
  5. ↑ Schenker, Alexander M. (1993). "Proto-Slavonic". V Comrie, Bernard; Corbett, Greville G. (red.). The Slavonic languages (na anglijskom). London & New York: Routledge. str. 75, 88, 114.
  6. ↑ Журавлев, А.Ф. (1994). Лексико-статистическое моделирование системы славянского языкового родства. Москва. str. 63.
  7. ↑ Иванов, В.В. (1990). "Генеалогическая классификация языков". V В.Н. Ярцева (red.). Лингвистический энциклопедический словарь. Москва: Советская энциклопедия. ISBN 5-85270-031-2.
  8. ↑ Kyrchanoff, Maksym W. (2020). "„North Slavic" Deconstructivism As Invented Tradition Of Russian Historical Slavistics". V Amiryanovna (Ed.), N.L. (red.). Word, Utterance, Text: Cognitive, Pragmatic and Cultural Aspects, vol 86. European Proceedings of Social and Behavioural Sciences (na anglijskom). European Publisher. str. 649. ISSN 2357-1330.CS1 maint: extra text: editors list (link)
  9. ↑ Mannewitz, Cornelia (2011). "Nordslawisch". V Cyril Brosch; Sabine Fiedler (red.). Florilegium Interlinguisticum. Festschrift für Detlev Blanke zum 70. Geburtstag (na němečskom). Frankfurt am Main: Peter Lang GmbH Internationaler Verlag der Wissenschaften. str. 238. ISBN 978-3-631-61328-3.
  10. ↑ Priklady: "The numbers 1–10 in Slavic languages". steen.free.fr.
  11. ↑ Campbell, James. "Sievrøsku (Sevorian): a "North Slavic" constructed language". zolid.com (na anglijskom). Data dostupa: 22 dekembra 2025.
  12. ↑ Бергер, Т. (2015). "Искусственные славянские языки в интернете". V Нещименко, Г.П. (red.). Актуальные этноязыковые и этнокультурные проблемы современности. Книга II (na russkom). Москва: Рукописные памятники Древней Руси. str. 302. ISBN 978-5-9905759-8-1.
  13. ↑ van Steenbergen, Jan. "Гўор вўозгашхы. A short grammar of the Vozgian language". steen.free.fr (na anglijskom). Data dostupa: 22 dekembra 2025.
  14. ↑ Бергер (2015), str. 304.
  15. ↑ Havliš, Jan. "nasika - nasëku enessükü". ark.wz.cz (na anglijskom). Bylo arhivovano iz iztočnika 24 julija 2021. Data dostupa: 22 dekembra 2025.
  16. ↑ Mannewitz, str. 241–243.
  17. ↑ Бергер (2015), str. 303.
  18. ↑ Berger, Tilman (2004). Vom Erfinden slavischer Sprachen. Germano-Slavistische Beiträge. Festschrift für P. Rehder zum 65. Geburtstag (PDF). München: M. Okuka, U. Schweier. str. 25.
  19. ↑ "Skuodian/contribution to Relay 9". Bylo arhivovano iz iztočnika 9 mareca 2007. Data dostupa: 22 dekembra 2025.
  20. ↑ Posthumus, Martin. "Grammar of the Novegradian Language / Граматика Лизика Новеградескаево". veche.net (na anglijskom). Data dostupa: 22 dekembra 2025.
  21. ↑ Mannewitz, str. 245.
  22. ↑ Бергер (2015), str. 305.
  23. ↑ Mannewitz, str. 239–241.
  24. ↑ Бергер (2015), str. 304.

Retrieved from "https://incubator.wikimedia.org/w/index.php?title=Wp/isv/Sěveroslovjanske_jezyky&oldid=7021027"